Občina Logatec bo kmalu imela 15 tisoč prebivalcev. Številu botruje povečano priseljevanje v zadnjih letih. Gradnja infrastrukture ni sledila rasti prebivalstva, kar je v zadnjih letih najbolj vidno izrazilo v šolah. Župan Berto Menard pravi, da občina nima v rokah regulatorja, ki bi razmerja uravnotežil. 

Za priseljence je sicer najbolj zanimiv sam Logatec, župan pa je vesel, da se pomlajuje tudi Rovtarsko hribovje. »Na podeželju moramo ohranjati delovna mesta,« je prepričan Berto Menard.”  Pri tem je pomemben dejavnik dostop do interneta, občina pa priznava, da je šibka na področju cest, vodovod pa napeljuje. Poslušaj. 

Foto: wikimapia 

V Občini Logatec je število obolelih za cvidom-19 naraslo. Aktivno okuženih z novim koronavirusom je 22 občanov, 13 jih je bolezen že prebolelo. Okužbi z novim koronavirusom so v zadnjih dneh potrdili tudi obeh tamkajšnjih domovih za starejše.

V Domu starejših Logatec so tako v četrtek izdali obvestilo o zaprtju doma za zunanje obiskovalce zaradi pozitivne osebe, ki je zaposlena v kuhinji. Vse sodelavce te enote so že testirali in imajo negativen rezultat. V dogovoru z regijskim koordinatorjem in epidemiološko službo v kuhinji pripravljajo le termično obdelano hrano za stanovalce, so pojasnili za STA.

Stanovalci se počutijo v redu in so z razumevanjem sprejeli nove preventivne ukrepe, so dodali. Iz preventivnih razlogov so vse skupinske aktivnosti v domu ustavili in stanovalci se zadržujejo predvsem v svojih sobah. Gre sicer za preventivne ukrepe, saj okužena oseba ni imela neposrednih stikov s stanovalci, so zapisali v domu.

V  Domu Marije in Marte pa so v petek na svoji spletni strani potrdili okužbo pri enemu od stanovalcev, ki je v izolaciji v rdeči coni, a se počuti dobro. Ostale stanovalce in zaposlene so naročili  na testiranje, obiske pa so do nadaljnjega odpovedali.

Da bi zajezila širjenje okužb, je Občina Logatec od danes do predvidoma 9. novembra  zaprla javne športno-kulturne objekte, kjer potekajo  športne vadbe, dejavnosti ter javne prireditve in dogodki.

Dom Marije in Marte je spomladi obiskal tudi predsednik republike Borut Pahor. 

Foto: Urad predsednika republike 

Tomo Šajn je v novinarskih krogih znano in cenjeno ime. Po poklicu zgodovinar in sociolog, ki je dobro desetletje kot učitelj in ravnatelj deloval v šolstvu, je svojo drugo pomlad zaživel kot dopisnik Primorskih novic in Radia Koper. Na časopisni papir in v radijski eter je prinašal zanimive zgodbe malega človeka z Brkinov, Bistriškega, Pivškega in tudi širše regije.

Z njim je Ilirska Bistrica dobila tudi prvega domačega dopisnika. Na Bistriškem praktično ni bilo dogodka, ki bi minil brez njegove prisotnosti. Bil je dejaven na številnih področjih, že od malih nog pa je bil predan glasbi. Po srednješolskem obdobju igranja kontrabasa v postojnski vokalno-instrumentalni skupini The Proteus se je posvetil zborovskemu petju. Še vedno prepeva v moškem pevskem zboru Dragotin Kette. Poslušaj. 

Svetovna organizacija za varstvo narave WWF opozarja, da smo v petdesetih letih uničili 95 % populacij vseh rib v Evropi. Na Balkanu pa bi lahko izginilo kar 108 od 113 vrst rečnih rib, če bo res zgrajenih 2700 malih hidroelektrarn, kolikor jih je načrtovanih. 

Vodja WWF Adria v Sloveniji  Leon Kebe pravi tudi, da se biotska pestrost balkanskih rek že zdaj zelo zmanjšuje zaradi velikih vplivov hidroelektrarn oziroma pregrad na rekah. Ovire  zelo posežejo v živalske, zlasti ribje populacije na več ravneh. Na vodotokih v primorsko-notranjski regiji res ne načrtujemo hidroelektrarn, a tudi na njih so nepotrebne ovire. Ob naših vodah je nekoč delovalo veliko mlinov in žag. V zadnjih desetletjih so propadli, jezovi pa so ostali. 

WWF Adria se je tudi že povezala s civilno iniciativo, ki  želi preprečiti zajezitev Suhorce in Padeža. Poslušaj. 

Nekdanja žaga pod vasjo Kremenca v Občini Cerknica.