S ponovnim širjenjem okužb v regiji je število testiranj v postojnski COVID-19 ambulanti naraslo, prejšnji teden so brise jemali vsak dan. Trenutno te potrebe ni več, če pa bo povpraševanje po testiranjih naraščalo, se bodo prilagodili, pravi direktorica Zdravstvenega doma Postojna Irena Vatovec.

Zdravnica sicer ponovno širjenje okužb pripisuje zlasti druženju, problematična so predvsem razna praznovanja in poroke. V zadnjem mesecu so dnevno vzeli med 30 in 40 brisov, precejšnje je tudi zanimanje za samoplačniško testiranje. Kot pravi Vatovčeva, nekatere skrbi morebitni prenos okužbe na svojce, drugi želijo »dokaz« za prehod meje, mnogi se testirajo na zahtevo delodajalcev, najpogosteje po prihodu iz tujine. Poslušaj.

Turistični ponudniki v Občini Cerknica so pravočasno ugotovili, da Notranjski regijski park obiskuje tudi vse več turistov z avtodomi. Zanje so uredili več kot 30 parkirnih mest. Notranjski park je poskrbel, da so lastniki hišic na kolesih o parkirnih mestih zanje obveščeni, že ko načrtujejo pot. Na  t. i. PZA mesta pa ekipa TIC-a usmerja tudi tiste, ki se jim je  ta informacija izmuznila.

Največ PZA mest, več kot 20, je v vasi Žerovnica ob Cerkniškem jezeru in bližnjem zaselku Podšteberk, urejena so še pri hotelu v Rakovem Škocjanu, domove na kolesih je mogoče parkirati še pri gostišču v Industrijski coni Podskrajnik. Več v prispevku. 

Foto: NRP 

Vlada je na redni seji 2. julija odločila, da bo 32 občinam ob meji s Hrvaško zaradi povečanih stroškov ob nadzoru državne meje zagotovila 2,8 milijona evrov. Največji delež, 302.000 evrov, je pripadel Občini Ilirska Bistrica, ki ima glede na dolžino meje s Hrvaško največje število nezakonitih prehodov meje.

Denar morajo občine porabiti do 30. novembra letos, namenjen pa je obnovi poti na zunanji schengenski meji in občinskih poti, ki so dodatno obremenjene zaradi nadzora meje, pa tudi za postavitev dodatnih virov razsvetljave, tehničnih sredstev in druge izdatke za večjo varnost občanov, kamor pa ne sodijo stroški za odstranitev odpadkov. Glede na te zahteve je Občina Ilirska Bistrica pripravila predlog naložb, potrdil pa jih je tudi ilirskobistriški občinski svet.

Večino denarja, 252.000 evrov, bodo tako namenili za obnovo lokalnih cest in javnih poti ob meji, ki jih pri nadzoru meje uporablja tudi policija. Od tega je največ, 80.000 evrov, namenjenih za preplastitev najbolj kritičnih odsekov lokalne ceste Koritnice – Mašun. Obnovili pa bodo še nekaj makadamskih javnih poti, ki so v slabšem stanju, in sicer: Veliko Brdo – Pavlica v višini 25.000 evrov, Sušek – Lisac (20.000 evrov), Zabiče – Gomanci (50.000 evrov), Sabonje – Račice (40.000 evrov) in Sabonje – Pavlica (15.000 evrov). Še 22.000 evrov bo šlo za obnovo manjših odsekov poti ob Schengenski meji.

Za vzdrževanje gozdnih cest ob meji je predvidenih 8.000 evrov, 10.000 evrov pa bodo vložili v postavitev dodatne javne razsvetljave v naseljih ob meji. Preostalih 30.000 evrov bodo uveljavljali z računi za popravila cest in postavitev razsvetljave ob meji, ki so že bila izvedena v letošnjem letu.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je 11. maja začel šesto nacionalno raziskavo, ki jo je naslovil  Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020. Z njo želi dobiti nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Na podlago verjetnostnega vzorčenja so k sodelovanju povabili  17.500 prebivalcev Slovenije. Raziskava bo uspešna, če bo na anketo odgovorila polovica izbranih.  

Med računalniško izbranimi odraslimi prebivalci Slovenije so tudi prebivalci občin: Ankaran, Ilirska Bistrica, Izola, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Koper, Piran, Pivka, Postojna in Sežana. Zdravnica Marina Sučić Vuković, specialistka socialne medicine z Območne enote NIJZ Koper je povedala, da je v tej regiji odzivnost slabša. Več v prispevku. 

Ilustracija: NIJZ

Lahko ga imenujemo kar mediteranski popotnik. Slovenski slikar in grafik Klavdij Tutta je bil leta 1958 rojen v Postojni, mlada leta pa je preživel s starši na Goriškem. Čeprav je veliko potoval in živi v Kranju, ostaja zvest primorskim koreninam in kot pravi sam, kolobari med raznolikimi slogi in tehnikami. Že leta 1993 je v Ajdovščini ustanovil likovno delavnico, poznano pod imenom “Slovenija odprta za umetnost.” 

Ukvarja se s slikarstvom, pa tudi z grafiko in objekti. Je prejemnik številnih domačih in mednarodnih priznanj. V svoje slike vnaša podobe cipres, ptic in rogatih bikov, v morski pejsaž pa vključuje ladje, svetilnike, pomole in človekov odnos do morja. Klavdij Tutta organizira tudi kulturne prireditve in je animator mladih za kulturo. V današnjem nedeljskem klepetu nam je povedal nekaj o svojem delu in umetniškem življenju v mediteranskem duhu. Prisluhni.

Fotografija: Evita Tutta