Novice

  • PUMO-O AKTIVEN TUDI V KORONA ČASIH

    PUM-O (Projektno učenje mlajših odraslih) je pomemben program za mlade, ki se soočajo s težavami pri izobraževanju in zaposlovanju. V regiji ga izvaja Zavod Znanje oziroma njegova enota Ljudska univerza Postojna.

    Namenjen je mladim, starim od 15 do 26 let. Udeleženci so predvsem tisti mladi, ki niso uspešno zaključili izobraževanja ali iščejo svojo prvo zaposlitev.  V program, ki traja deset mesecev, je trenutno vključenih 15 uporabnikov. Ker Projektno učenje mlajših odraslih financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad, je za udeležence brezplačno. Program, je povedal organizator izobraževanja odraslih Peter Vidmar, so izvajali tudi v času epidemije. Poslušaj. 

    Avtor:Zasebno: Sandi Morel
  • KARATE KREPI TELO IN DUHA

    Posvetili smo se starodavnemu športu, ki v sebi skriva tudi veliko duhovnosti. Seveda govorimo o karateju – vzhodnoazijski borilni veščini, ki se je proti koncu 19. stoletja razvila na japonskem otočju Okinava. Pred mikrofon smo povabili dobrega poznavalca karateja, dolgoletnega vodjo in enega od ustanoviteljev Karate kluba Oldersi Ilirska Bistrica Fidela Vergana, ki nam je predstavil temelje tega starodavnega športa.

     lirskobistriški Karate klub Oldersi, ki deluje od leta 2003, trenutno šteje 40 članov. Žal je strah pred morebitnimi okužbami z novim koronavirusom tudi njihove vrste zmanjšal kar za tretjino. Sicer pa v klub vpisujejo tako odrasle kot otroke od 6. leta dalje, zelo dobre izkušnje pa imajo tudi z vadbo otrok s posebnimi potrebami. Karate namreč skozi dolgotrajno vadbo vpliva na celostni razvoj človeka. Poslušaj. 

     

    Foto: arhiv kluba 

    Avtor:Katja Kirn Vodopivec
    • karate klub Oldersi2
    • Karate klub Oldersi
  • ZBOR IN OBČINSTVO STA CELOTA, PRIKRAJŠANA STA OBA

    V Sloveniji se z zborovsko glasbo ukvarja več kot 100 tisoč ljudi. Večina že spomladi ni mogla več zapeti javnosti na pevskih revijah, nova pevska sezona pa zaenkrat odpira več vprašanj, kot daje odgovorov. Trenutne razmere niso pisane na kožo pevskih sestavom, razmišlja tudi predsednica Zveze pevskih zborov Primorske Janja Konestabo.

    “Zbor res obstaja zase, a obstaja tudi zato, da podaja svojo glasbo občinstvu. Ustvarjanje je skupno,” razlaga akademska glasbenica, profesorica solo petja in pevka, ki je tudi  zborovodkinja. Po njenim vodstvom že od začetka poje Ženska pevka skupina Kalina, lansko leto pa je prevzela še vodenje Moškega pevskega zbora Dragotin Kette, ki na Ilirskobistriškem prepeva že več kot 70 let.

    Prvo revijo Zveze primorskih pevskih zborov Primorska poje pod njenim vodstvom so spomladi zaradi epidemije prekinili po nekaj koncertih. Vseh 220 zborov je zveza zato pozvala, naj se posnamejo. Posnetke bodo predvajali na spletu. Za prihodnjo revijo imajo dva načrta, z dvema datumoma in olajšavo za sestave, ki se lani niso mogli pokazati javnosti. Poslušaj. 

    Foto: osebni arhiv Janje Konestabo 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • LIKOVNI POKLON VODI

    V ilirskobistriški Knjižnici Makse Samsa je do 20. oktobra na ogled razstava slik članov Likovnega društva Franceta Pavlovca Ilirska Bistrica. Razstava nosi naslov Voda vir življenja. Slike so nastajale na poletni likovni delavnici na jezeru Mola. 

    V društvu vsako leto izberejo drugo temo razstave, vse pa so povezane z dediščino krajev na Bistriškem, pomembnimi bistriškimi rojaki in drugimi dogodki, ki so pomembni za občino.

    Že nekaj let zapored se bistriškim slikarjem na poletni likovni delavnici pridružijo tudi slikarski kolegi iz Likovnega društva Rak Rakek in Društva likovnih umetnikov Postojna, s katerimi si poleg druženja izmenjajo tudi izkušnje in likovna znanja. Letos se jih je zbralo 25. Poslušaj prispevek. 

    Avtor:Katja Kirn Vodopivec
    • Likovni poklon vodi 5
    • Likovni poklon vodi 2
    • Likovni poklon vodi 1
    • Likovni  poklon vodi 4
  • POSTAJA, NA KATERI VLAKI (SKORAJ) NE USTAVLJAJO

    Osem let je že, odkar so v Gornji Košani dobili sodobno železniško postajo, kjer pa ustavljajo le redki vlaki. Zaradi za Siemensove vlake neprimerno zgrajenega postajališča in posledično prevelike razdalje med vlakom in peronom je namreč izstop za potnike prenevaren. Slovenske železnice, ki so v investicijo vložile dobra dva milijona evrov, se, kot odgovarjajo, s problematiko aktivno ukvarjajo.

    Odločili so se  za vgradnjo izvlečnih stopnic na Siemensove vlake, že kmalu pa naj bi po naših tirih začeli voziti tudi novi vlaki znamke Stader, ki imajo izvlečne stopnice in bodo lahko ustavljali tudi v Košani. Trenutno imajo vlaki štiri postanke na dan, organizirani so tudi štirje povezovalni prevozi s kombijem do oziroma iz Pivke. To pa, kot komentira predsednica vaške skupnosti Dolnja Košana Sidonija Zega, vaščanom ni ravno v pomoč, saj za pot iz Sežane do Košane  potrebujejo kar uro in pol. Poslušaj. 

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan