Pri vasi Suhorje na Pivškem so v sredo uporabi predali obnovljeni most čez reko Reko, ki prebivalcem zagotavlja ustrezen in varen dostop do njihovih domov. Dogodka se je udeležil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, ki je trak ob predaji prerezal skupaj s pivškim županom Robertom Smrdeljem in predsednico Vaške skupnosti Suhorje Brigito Volk.

Novi most je nadomestil starega, zgrajenega v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ki ga je že močno najedel zob časa.  Prebivalci so bili vztrajni in so občino leta opozarjali na to težavo, ko pa so lani most poškodovale še februarske poplave, je padla odločitev o obnovi. To je občino odlagala tudi zaradi tega, ker gre za precejšen finančni zalogaj, za okoli 600.000 evrov vredno naložbo. Po lanskem neurju je tri četrtine sredstev zanjo zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor iz naslova odprav posledic poplav, četrtino pa občina. Več… 

Po odločitvi višjega sodišča, da je pogodba o pristopu občin Postojna in Pivka k RCERO Ljubljana veljavna, prek pravnikov in njihovega koncesionarja Publikusa potekajo pogovori o tem, kako zadeve udejanjiti, pravi pivški župan Robert Smrdelj. Sam upa, da bodo našli rešitev, ki bo ugodna za vse in bo uredila tudi vprašanje plačila računov Snagi.

Višje sodišče je namreč zavrnilo pritožbo občin Postojna in Pivka ter potrdilo sodbo okrožnega sodišča, da je pogodba o pristopu občin k ljubljanskemu regijskemu centru za ravnanje z odpadki (RCERO) iz leta 2014 veljavna. Občini bosta tako morali odpadke voziti na obdelavo in odlaganje v Ljubljano, so pred časom poročale Primorske novice.

Po pogodbi z Mestno občino Ljubljana, ki sta jo podpisala tedanja župana Postojne in Pivke, občinska sveta pa o njej nista odločala, sta občini upravičeni uporabljati storitev RCERO Ljubljana z začetkom njegovega rednega obratovanja leta 2015. Toda pozneje občinska sveta nista soglašala s spremembo načina izvajanja gospodarske javne službe brez vnaprej jasno znanih pogojev in ob veljavni koncesijski pogodbi s Publikusom, občini pa sta nato na poziv k izpolnitvi obveznosti iz pogodbe vložili tožbo za ugotovitev njene ničnosti, je spomnil časnik.

Kot je za STA pojasnil Smrdelj, so omenjeno pogodbo tedaj sami razumeli bolj kot pismo o nameri, pri čemer naj bi bil odvoz odpadkov v RCERO Ljubljana le ena od možnosti, sam prevzem odpadkov pa naj bi bil stvar poznejšega javnega razpisa.

Župan sicer ne postavlja pod vprašaj same odločitve sodišča, prav tako ne razmišlja o izrednih pravnih sredstvih: “Odločitev sodišča pač pomeni, da je pogodba veljavna in da jo je na nek način treba sprocesirati.” Je pa po njegovem mnenju zdaj vprašanje, kako stvari udejanjiti.

Kot je navedel Smrdelj, prek Publikusa in njihovih pravnikov tečejo pogovori in, čeprav zaradi razmaha covida-19 zadeve niso tekle tako, kot bi sicer, zdaj upa, da bodo našli rešitev, ki bo ugodna za vse strani.

Sam meni, da bo treba skleniti nov dogovor, saj dvomi, da je pogodba, ki je po odločitvi sodišča ostala v veljavi, primerna podlaga za izvedbo neke rešitve.

V vmesnem času je ljubljanska Snaga občinama, s katerima ni imela sklenjene pogodbe, pošiljala račune za čas, ko naj bi odpadke vozili v Ljubljano, a jih nista. Sodišče o utemeljenosti zahtevka ni odločalo, občini pa sta račune zavrnili, ker naj za plačilo ne bi bilo pravne podlage, so navedle Primorske novice. Občini Postojna je Snaga izstavila za skoraj 1,5 milijona evrov računov, Občini Pivka pa okoli 250.000 evrov.

Smrdelj je poudaril, da ti računi nimajo pravne utemeljitve, saj so podpisali dogovor z ljubljansko občino, samo izstavljanje računov pa je bilo po njegovem mnenju način izvajanja pritiska. Župan sicer računa, da bodo v sklopu novega dogovora našli operativno rešitev, ki bo v paketu rešila odprta vprašanja, vključno s plačilom računov Snagi za nazaj.

vir: STA

Na Občini Ilirska Bistrica so še v fazi evidentiranja potencialnih ponudnikov za izgradnjo kampa za avtodome in šotorišča ter ureditev sanitarij v okviru bodočega turističnega središča, je povedal župan Emil Rojc. Neuradno imajo dva interesenta. Občina namerava nadaljevati postopek za podelitev koncesije, kar naj bi izvedli še letos.

Če se bodo uspeli držati časovnice, bi izbrani investitor z deli lahko začel v letu 2021, je za STA navedel Rojc.

Poleg postopkov glede omenjene investicije občina ureja še postopek parcelacije na širšem območju Sviščakov, s čimer bo vsaka obstoječa počitniška hiška dobila svojo parcelo. “Na tak način želimo urediti zemljiško-knjižno stanje na tem območju,” je dodal župan.

Občinski podrobni prostorski načrt za to območje sicer med drugim dopušča še izgradnjo hotela z depandansami in bungalovi, gostinskega in sanitarnega objekta ter večnamenskega športno rekreacijskega objekta – letnega plavalnega ribnika oz. zimskega naravnega drsališča.

Medtem je turistična sezona na Sviščakih na vrhuncu. Če je na obisk tamkajšnjega planinskega doma v začetku letošnje sezone vplivala epidemija novega koronavirusa, je število dnevnih gostov zdaj primerljivo s prejšnjimi leti, prevladujejo pa domači gosti, je za STA povedala oskrbnica planinskega doma Jadranka Čosić.

Dostop do planote na okoli 1200 metrih nadmorske višine, ki je tudi najpogostejše izhodišče za vzpon na Snežnik, iz smeri Ilirske Bistrice je od lanskega leta precej olajšan, saj je direkcija za infrastrukturo cesto v celoti asfaltirala.

vir: STA

Današnji gost v nedeljskem klepetu ni nihče drug kot Cerkničan Dušan Gogala, ki se že 44 let prostovoljno ukvarja z meteorološkim opazovanjem vremena. To dejavnost je prevzel od očeta in trdi, da nas vremenski pojavi lahko veliko naučijo, če jih le znamo opazovati. Študiral je na Fakulteti za strojništvo in se uveljavil kot izvrsten strojnik in strokovnjak za okovje. Rad hodi v gozd, večkrat pa piše tudi za spletno stran Stare slike.

Dušan se še zelo dobro spomni svoje diplomske naloge, pa tudi anekdot, ki jih je slišal v času svoje službe. Veliko teh anekdot je tudi zabeležil. Na Blokah na primer velikokrat pregovorno rečejo, da je sadno drevo samo zato, da daje senco in da se je treba vedno obleči eno suknjo več zaradi zloglasno hladnih bloških temperatur. Za svojo družino je Dušan napisal tudi obsežno družinsko kroniko, ki pa je zaenkrat shranjena le na računalniškem disku. Čas v pokoju preživlja nadvse aktivno. Pogovarjala sva se o njegovih spominih, otroštvu, delu in vremenskih pripetljajih. Prisluhni.

Veliki kamniti vaški vodnjaki na Blokah niso le pozabljeni del zgodovinske dediščine, saj se uporabljajo še dandanes. Tem koritom pravijo tudi “štirne” sredi Nove vasi in Velikih Blok. Zgradili so jih ob koncu 19. stoletja. Vaščani so vodo speljali po lesenih ceveh, vodo iz korit pa so pretežno uporabljali za napajanje živine, požarno zaščito in lastno uporabo. Velika zanimivost je ohranjena borova vodovodna cev, postavljena ob koritih.

V korita se večkrat pride osvežiti tudi kakšna raca mlakarica, sicer pa predstavljajo priljubljeno točko počitka za pohodnike ali turiste. Radi posedijo na klopci ob pitni vodi, ki priteče iz izvira Sušice.  Pogovarjali smo z vodjo Turistično informacijskega centra Bloke, Matejem Pakižem.

Fotografija korita: arhiv Občine Bloke