Kriza zaradi epidemije covida-19 je nekoliko zavrla načrtovano sanacijo industrijskega odlagališča Globovnik na kraškem območju v bližini Ilirske Bistrice. Denar za pripravo projektne dokumentacije, ki bo narejena do konca leta, naj bi po prvotnih načrtih prispeval Park Škocjanske jame, sedaj pa je zanj poskrbela država.

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja javni razpis, s katerim bodo izbrali izvajalca za pridobitev projektne dokumentacije. Sredstva za sanacijo so v državnem proračunu že zagotovljena, zaključena pa naj bi bila v prihodnjih dveh do treh letih.

“Računamo, da bomo izbrali izvajalca za projektiranje najkasneje v sredi decembra. Časovnica predvideva, da bi bila projektna dokumentacija dokončana do maja prihodnje leto. Sama sanacija se bo predvidoma pričela konec prihodnjega leta, saj bomo morali z razpisom izbrati še izvajalca del,” je za STA povedala Bernarda Podlipnik z ministrstva za okolje in prostor.

Kraško območje Globovnika pri Ilirski Bistrici že desetletja obremenjuje nevaren industrijski odpad, ki ga je tam odlagala propadla Tovarna organskih kislin. Z odlagališča iztekajo onesnažene vode in se izcejajo v reko Reko, ki teče tudi skozi Škocjanske jame, enega od biserov Unescovega seznama svetovne dediščine.

Območje odlagališča Globovnik se razteza na približno 3,6 hektarja površine, po grobih ocenah naj bi bilo na njem odloženih od 120.000 do 150.000 kubičnih metrov odpadkov, skupno z zasipnim materialom, ki se je uporabljal za občasno prekrivanje slojev odloženih odpadkov. 

Pobudo za sanacijo nevarnega odlagališča so dali v Parku Škocjanske jame, kjer so nameravali zagotoviti  1,4 milijona evrov, ker so Jame zaradi epidemije ostale brez denarja, bo pomagalo ministrstvo.  

Reka Reka 

Foto: PŠJ 

V današnjem nedeljskem klepetu je z nami vojaški profesionalec z zavidljivo vojaško kariero, načelnik generalštaba Slovenske vojske, brigadir in mož številnih odlikovanj, Bistričan Robert Glavaš. Za sabo ima ogromno število vaj in vojaških usposabljanj doma in po svetu. Prizadeva si pritegniti mlade v vojaški sistem in se odločno zavzema za pregledne nakupe vojaške opreme.

V mladosti je bil strasten rokometaš. Skorajda ni države na svetu, ki je v okviru svojih misij in nalog ne bi obiskal, poleg vojaških izkušenj pa je pridobival tudi socialne. Poudarja, da je poklic vojaka v Sloveniji in nasploh morda premalo cenjen in da je vojak ali častnik nekdo, ki mora biti visoko izobražen. V okviru svojih prizadevanj skuša Robert Glavaš odpraviti tudi pereč problem zaposlovanja v slovenski vojski. Več v prispevku.

Med letoma 2014 in 2016 so mladi čuvarji izročila v Hiši izročila v Dolenji vasi pri Cerknici stara znanja o lanarstvu, kovaštvu, destilaciji eteričnih olj in kovaštvu beležili v Skrinjo znanja regije in pripravili pedagoške procese, kako jih prenašati naprej.

Snovalka in izvajalka projekta je bila Ljoba Jenče, ki je poskrbela, da mladim čuvarji izročila stara znanja še naprej prenašajo mladim rodovom. Eden izmed njih je tudi Lenart Perko, ki si je kovačijo uredil pri Hiši izročila in je od zaključka projekta skozi korake kovanja vodil že 400 ljudi. Lenart je tudi edini izmed mladih čuvarjev izročila – takih s certifikatom za posamezno znanje je 22, ki je na osnovi nesnovne kulturne dediščine, torej znanja o kovanju, zgradil svojo poklicno pot. Pod imenom in znamko Emberborn izdeluje unikatne nože ter druga rezila in predmete. Lenart se torej preživlja s starodavnim poklicem, a pravi, da je tudi ta poklicna pot tlakovana z večjimi in manjšimi ovirami. Kljub temu tistemu, ki ima možnost, predlaga, naj vsaj poizkusi. Poslušaj. 

 Foto: osebni arhiv Lenarta Perka 

Učenci OŠ “Jožeta Krajca” Rakek so uspešni na različnih področjih. To dokazuje tudi naziv, ki ga je v mesecu septembru šola ponovno pridobila: KULTURNA ŠOLA za obdobje 2020–2024.

Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti je ocenjeval različne kriterije:

kulturno delovanje na različnih področjih, razvejanost kulturnih področij, število vključenih učencev v redne in obšolske kulturne dejavnosti, udeležbo in doseganje vidnih rezultatov na revijah, srečanjih, festivalih in tekmovanjih, obseg izvedenih kulturnih dogodkov in spodbujanje ter obseg mentorskega dela za kulturna in umetniška področja.

Med učenci je zelo priljubljeno prepevanje v šolskem pevskem zboru. Člani otroškega in mladinskega pevskega zbora (od 3. do 9. razreda), so se na trenutne razmere prilagodili in dobili vizirje, s katerimi lažje pojejo in sledijo navodilom.

Kaj še počnejo in kako bodo preživeli letošnje nekoliko drugačne krompirjeve počitnice, sta nam zaupali učenki 5. razreda, Neva Korošec in Karin Pirc.

Da bi upočasnili širjenje  virusa covid-19 evropske države posegajo po vse bolj  omejujočih ukrepih, tudi Slovenija. Naš vsakdan se je spet močno spremenil, kar ugotavlja tudi poslanka Iva Dimic.

Zelo družabna Notranjka je močno omejila stike in si vedno nadene masko.  Sodi v rizično skupino. Kot pravi, ne more vedeti, kdo izmed ljudi, ki jih sreča, je tudi zdravstveno ogrožen, zato brez pomisleka uporablja zaščitno masko.  Poslušaj.