Novice

  • ILEGALNE MIGRACIJE TERJAJO SISTEMSKE REŠITVE NA EVROPSKI RAVNI

    Včeraj sta se na delovnem obisku na mejnem prehodu Jelšane sestala državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler in njegova hrvaška kolegica Terezija Gras. Poleg policijskega sodelovanja med državama in omejevanja širjenja pandemije covida-19 je bila v ospredju pogovorov predvsem problematika nezakonitih prehodov slovensko-hrvaške meje.

    Ti v zadnjem obdobju ponovno naraščajo. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve na prehod meje v Srbiji čaka okrog devet tisoč migrantov, v Bosni in Hercegovini pa preko osem tisoč. Največ jih prihaja iz Maroka in Afganistana. Kangler je poudaril, da se bo morala v iskanje sistematičnih rešitev ilegalnih migracij aktivno vključiti tudi Evropska unija

    Kot je dejal Kangler, veliko migrantov prihaja z varnih območij, nekateri tudi s ponarejenimi dokumenti, kar še dodatno otežuje delo policije. Sicer pa je poudaril, da policiji obeh držav delata dobro in odkrivata ilegalne prehode, o čemer priča podatek, da je bilo v Sloveniji v zadnjem letu priprtih več kot 90 oseb, na Hrvaškem pa skoraj tisoč. K zmanjševanju ilegalnih migracij naj bi pripomogli tudi skupni poostreni nadzori meje, ki jih že izvajajo. Državi naj bi še letos podpisali in ratificirali tudi sporazum o medsebojnem sodelovanju slovenske in hrvaške policije, ki bo po besedah državne sekretarke hrvaškega ministrstva za notranje zadeve Terezije Gras že tako dobro sodelovanje obeh policij še nadgradil. Poslušaj. 

     

     

    Avtor: Katja Kirn Vodopivec

  • RAZPIS ZA FINANČNE SPODBUDE ODPRT DO KONCA MESECA

    Občina Loška dolina ima sprejet Pravilnik o dodeljevanju finančnih spodbud za pospeševanje razvoja podjetništva v občini. Odločili so se, kar je potrdil tudi občinski svet, kako in komu bodo denar dodelili letos. Spomnimo, da so bile spomladi nekatere gospodarske dejavnosti in storitve celo ustavljene.

    Do denarja so upravičeni poslovni subjekti, ki so samozaposleni, zaposlujejo pa  lahko še največ eno osebo. To so torej s. p.-ji, pa  tudi zadruge, zavodi, manjši d.o.o-ji … Razpis je že objavljen, podrobnosti pa v prispevku z Danico Zirm

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • V DVEH LETIH DO ČISTILNE NAPRAVE

    Občina Cerknica v Begunjah letos nadaljuje z izgradnjo primarnega kanalizacijskega sistema, ki naj bi ga v dveh letih povezali s cerkniškim in Begunje priključili na čistilno napravo v Dolenji vasi. Letos so za investicijo namenili 630.000 evrov. Ob prenovi ceste v Begunjah so lani že napeljali približno kilometer dolgo kanalizacijsko omrežje, letos nadaljujejo v smeri Cerknice, pojasnjuje župan Marko Rupar.

    Centralna čistilna naprava v Dolenji vasi  zmore čistiti očistiti odpadno vodo za 12.000 populacijskih ekvivalentov. Rupar poudarja, da je stopnja čiščenja odpadne vode 99-odstotna, in obenem dodaja, da celotni kanalizacijski sistem zaradi novih priključkov ne bo preobremenjen. V prihodnje niti ne ob hujših nalivih, saj namerava občina zgraditi zadrževalnike vode, ki bodo poskrbeli, da se voda iz kanalizacije ob prvem večjem nalivu ne bo spirala v Cerkniščico. Več v prispevku. 

     

    Foto: Facebook 

    Avtor:Petra Trček
  • MEDITATIVNO KOPANJE V IŠKI

    Društvo Dolomitne lutke že nekaj časa raziskuje eno najskrivnostnejših in najlepših slovenskih rek – Iško, ki izvira na Bloški planoti. Bolj poznan je njen spodnji tok, še posebej sotočje z Zalo v Vrbci, z društvom z  Bloške Police pa bodo pohodniki  v soboto spoznavali zgornji tor reke.  

    Udeleženci se bodo v hladni in čisti vodi tudi osvežili. Društvo je pohod zato poimenovalo Meditativno kopanje v zgornjem toku Iške. Pohod je srednje zahteven in poteka ob in po potoku, kjer je mestoma spolzko. Število udeležencev je omejeno, društvo Dolomitne lutke prijave sprejema do petka. Zbirno mesto bo na Bloški Polici, pohodniki pa se bodo na izhodišče odpeljali s kombijem. Več v prispevku. 

     

    Foto: Občina Bloke 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • SE SLADKAMO S SLIVOVIMI ALI ČEŠPLJEVIMI CMOKI?

    Na Slovenskem imamo slive očitno tako radi, da smo iz njih izpeljali celo ceč krajevnih imen. Z užitkom se posladkamo s slivovimi cmoki in je ni čez brkinsko slivovko …  Če nas odličen okus tega sadeža povezuje, pa se znamo zaradi njegovega imena prav dobro spreti. Slive, češplje, mirabele, cibore, ringloji, cimbure, margulane, cimbare, štrbonclji … Vsaka vas ima svoj glas.

    Profesorica  z biotehniške fakultete Metka Hudina je našim domačim dodala knjižna poimenovanja in nam še razložila, kako med seboj ločimo slive, češplje, mirabolane in cibore.  Tako smo med drugim izvedeli, da ne jemo slivovih cmokov ampak češpljeve … Poslušaj. 

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin