Na podeželju so se v starih časih močno borili za dodaten vir zaslužka. Delo na kmetijah je olajšala živina, na Blokah pa ima posebno mesto v zgodovinski dediščini prav vol.  Bil je silen in močan, saj so ga bloški kmetje z dobro krmo ohranjali v dobrem fizičnem stanju. Vole so kmetje nato prodali na sejmih ali mesarjem v Trst ali Ljubljano. Teh težkih živali na Blokah danes sicer ni več, v spomin na življenje in kmečko delo v starih časih pa so postavili skulpturo vola v Zavrhu pri Sveti Trojici.

Bločani so vedno veljali za odlične rejce in prekupčevalce z govedom, veljalo pa je tudi načelo, da če ni Bločana, ni sejma. Skulptura debelega pitanega vola je nastala na pobudo vaščana Jožeta Zakrajška, oblikoval pa jo je akademski slikar in umetnik Božo Strman-Mišo. Nekaj o zgodovini vola in njegovi skulpturi nam je povedal tudi poznavalec bloške zgodovine, Stane Jakopin. Prisluhni.

Fotografiji: Občina Bloke

Biolog iz Notranjskega muzeja Postojna Slavko Polak je avtorsko fotografsko razstavo z naslovom Oči – Eyes premierno predstavil v muzeju ob lanskem kulturnem prazniku. Razstava je zdaj na ogled v ilirskobistriškem Domu na Vidmu.

Večina fotografij je nastala med letoma 2012 in 2014. Tako kot pri ljudeh, so tudi pri živalih oči ogledalo duše, pravi avtor. Poslušaj. 

Za največjega zaposlovalca na Pivškem in enega izmed velikanov slovenske živilske  industrije  v Sloveniji je letošnje leto zaznamovano s trojnim jubilejem. Obeležujejo 60 let Pivke, 140 let tradicije Delamarisa ter 10 let skupine. Skupina je razstavo pripravila ob izidu monografije Občine Pivka.

Na ogled je v trškem jedru – v oknih nekdanje »Pekarne« na Kolodvorski 7. Skupino Pivka Delamaris sestavljajo  družbe Pivka perutninarstvo z enoto Mesa na Kalu pri Pivki, enoto Krmila, farmami v neposredni bližini, verigo devetih prodajaln in predelavo v Kromberku pri Novi Gorici, družba Delamaris s proizvodnjo na Kalu ter hčerinska distribucijska podjetja na Hrvaškem, v Srbiji in Nemčiji.  Skupina združuje 550 delavcev in je prisotna v 23 državah po svetu. Poslušaj. 

Sprehod v naravi ni samo zdrav, ampak je lahko tudi zelo ustvarjalen. Bistričanka Sonja Prosen se tega dobro zaveda. V naravi poleg miru in sprostitve išče tudi navdih in material za ustvarjanje cvetličnih portretov. Iz cvetlic, listja, vejic, plodov in drugih delčkov narave oblikuje ženske portrete, ki se jih je prijelo ime »Cvetlične gospodične«.

Te ujame v objektiv in končni izdelek je največkrat fotografija, ki krasi razglednice, koledarje in zvezke. Njeno ustvarjanje je tudi naravi prijazno, saj iz narave ustvarjene gospodične vrne nazaj v naravo, včasih pa kakšen posebej okusen kos konča tudi na krožniku. Hobi je v zadnjih petih letih prerastel v uspešno poslovno idejo, za katero ji je GZS Regionalna zbornica Postojna letos podelila bronasto priznanje za najboljšo inovacijo v regiji. Trenutno že pripravlja nov koledar za leto 2021. Sonja Prosen sicer pravi, da ideja ni zrasla na »njenem zelniku«. Poslušaj.