Roberta Noemi je že dolga leta vpeta v različne človekoljubne dejavnosti na Pivškem, pa tudi širše. Svoje poslanstvo je kot strokovna sodelavka našla tudi v Hospicu, društvu za pomoč umirajočim in njihovim svojcem, ki je pred nedavnim dobil tudi svojo primorsko-notranjsko podružnico.
Ob dnevu spomina na mrtve smo se z njo pogovarjali o bližini, sočutju in poslavljanju.
V današnji oddaji Vključujemo gostimo v Postojni živečo Iranko Shirin Bahadori, ki za potrebe svoje doktorske naloge raziskuje kraške jame in pojave. Diplomirala in magistrirala je sicer v Iranu, doktorat pa opravlja v Sloveniji, saj slovenski kraški svet ponuja obilo informacij o nastanku in razvoju krasa.
Shirin sodeluje z Inštitutom za raziskovanje krasa v Postojni, kjer izvaja raziskave, sicer je razpeta med Slovenijo in Iranom, uči pa se tudi slovenskega jezika. Biva v postojnskem mladinskem hostlu, pravi pa, da se tam počuti kot članica družine. Čas preživlja tudi z mladoletnimi begunci brez spremstva. Z njimi slika, prepeva, pleše in kuha. Njeno ime – Shirin – v perzijščini pomeni nekaj sladkega, v Sloveniji pa je že dobra štiri leta. Več v prispevku.
Najbolj znan objekt kulturne dediščine v Loški dolini je gotovo grad Snežnik. Ne smemo pa pozabiti na romanske grajske razvaline nad Ložem, mestno zasnovo Loža, propadajoči dvorec Koča vas, impozantni spomenik na Ulaki in številne sakralne objekte, če se usmerimo le v stavbno dediščino.
Med cerkvami sta gotovo najbolj znana cerkev svete Jedrti v Nadlesku, v začetku 16. stoletja jo je poslikal mojster Tomaž iz Senja, in župnijska cerkev v Starem trgu, ki je v osnovi romanska bazilika. Del sredstev za obnovo cerkva iz proračuna zagotavlja tudi Občina Loška dolina. Drugo pomembno področje dediščine, tudi pietete, za katero pa so občine sicer dolžne skrbeti po zakonu, so vojna grobišča. Na vrsto prihaja obnova impozantnega spomenika na Ulaki. Poslušaj.
Tek postaja vse bolj priljubljena oblika rekreacije. To se je še posebej pokazalo v trenutnih razmerah, ko so zaradi zaprtja športnih objektov številne oblike vadbe onemogočene. Pred mikrofon smo povabili predsednika Tekaškega društva Bistrc Gregorja Kosiča. Kot nam je povedal, je bilo društvo ustanovljeno prav z namenom, da med občani spodbuja zdrav način življenja.
Člani Tekaškega društva Bistrc so v čudoviti naravi, obdani z razgledi, ki jih nudijo jugovzhodni obronki Snežniške planote, pod slemenom Milanje uredili šest tekaških prog z izhodiščem na Črnih njivah nad Ilirsko Bistrico. Med osrednjimi dogodki, ki ju organizira društvo, sta Bistriški tek in Milanja trail, ki vsako leto na Črne njive privabita številne tekače od blizu in daleč. Ena od pomembnih dejavnosti društva je tudi atletika. Pod okriljem društva, ki šteje okrog 60 članov, trenira med 30 do 40 osnovnošolskih otrok. Treninge organizirajo v športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča, želijo pa si, da bi občina čim prej pristopila k ureditvi športnega centra v Trnovem. Poslušaj prispevek.
Foto: www.milanjatrail.eu
“Stanje v Švici je podobno kot v Sloveniji, le da je tu še huje,” je za Radio 94 povedal nekdanji slovenski športni komentator Miran Ališič. Ker veliko dela lahko opravi od doma, ga pandemija ni prizadela tako kot ljudi v številnih drugih poklicih. Ključ so uspeha v boju s koronavirusom pa vidi predvsem v samoodgovornosti.
Spomnimo, Miran Ališič je kariero je začel kot športni komentator RTV Slovenije. V letu 1989 je z Igorjem Bergantom pripravljal reportaže s svetovnega prvenstva v veslanju na Bledu. Od sezone 1996 do sezone 2009 je bil komentator dirk formule 1. Nekaj časa je bil med drugim tudi urednik slovenske izdaje revije Playboy. Čeprav že nekaj časa ni športni komentator še vedno uspešno posluje na področju medijev in avtošporta. Ališič trenutno živi v Švici, kako se z letošnjo epidemijo sooča tam, poslušaj!
Foto: osebni arhiv