Čeprav se je triletni projekt iskanja novega vodnega vira pred kratkim zaključil, se prizadevanja, da občini Postojna in Pivka najdeta kakovosten vodni vir, nadaljujejo, so sporočili iz podjetja Kovod Postojna. Občini vodo dobivata iz kraških vodonosnikov. Ti so izdatni, a ranljivi. Na kraških območjih sta zato ključna zaščita obstoječih in iskanje novih vodnih virov.
Zaključen projekt, ki so ga v partnerstvu izvajali občini Postojna in Pivka, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Kovod Postojna in podjetje HGEM, je dal dovolj rezultatov, smernic in podlag za nadaljevanje dela. Javna agencija za raziskovalno dejavnost ga je prepoznala kot pomemben raziskovalni prispevek. Njegovo nadaljevanje, projekt z imenom »Karakterizacija kraških vodonosnikov v regionalnem in lokalnem merilu: primer zaledja vodnega vira Malni«, je ocenila visoko in bo financirala kar dve tretjini sredstev od 400 tisočakov, kolikor je vreden. Tretjino denarja bosta prispevali občini Postojna (70 %) in Pivka (30 % ).
V okviru projekta bodo še naprej raziskovali Javorniški tok. Prejšnje raziskave so pokazale, da na režim izvirov Malnov, od koder vodo dobivajo Postojnčani in Pivčani, in Unice vpliva dogajanje v Skrivnostnem jezeru Planinske jame. Tja se stekajo vode iz notranjskih polj in vodonosnika Javornika in se od tam raztekajo proti izviroma. Vzporedno bodo raziskave potekale tudi na vzhodnem robu Pivške kotline, kjer dostop do podzemne vode Javorniškega vodonosnika nudita Matijeva jama in Jama v Ždinku.
Projekt vodi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v sodelovanju z občinama Postojna in Pivka, podjetjem Kovod Postojna, d.o.o. ter Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ker se približno polovica prebivalcev Slovenije s pitno vodo oskrbuje iz kraških vodonosnikov, bodo rezultati splošno uporabni, so zadovoljni v podjetju Kovod.
Foto: arhiv podjetja Kovod Postojna
Avtor:Maruša Mele Pavlin