Med domovi za starejše, ki se spopadajo z večjim številom okuženih med stanovalci je tudi Dom starejših občanov Ilirska Bistrica. Danes dopoldan  bodo začeli postavljati zunanjo rdečo cono v Domu na Vidmu in premeščati okužene stanovalce. Na ta način bodo skušali preprečiti širjenje virusa znotraj doma.

Vsi okuženi se počutijo dobro, trenutno nima nihče hujših zdravstvenih težav, je sporočila direktorica Jasmina Tomažič. Dodala je, da bo stanovalcem tudi v Domu na Vidmu zagotovljeno vse, kar je potrebno za dostojanstvo posameznika, zanje pa bo skrbelo strokovno osebje doma.

Po končnih podatkih o včerajšnjih testiranjih je v domu starejših v Ilirski Bistrici trenutno 16 okuženih stanovalcev, v domu Talita kum v Postojni šest stanovalcev in ena zaposlena, v Domu na Krasu v Dutovljah pa šest stanovalcev in dva zaposlena.

Roberta Noemi je že dolga leta vpeta v različne človekoljubne dejavnosti na Pivškem, pa tudi širše. Svoje poslanstvo je kot strokovna sodelavka našla tudi v Hospicu, društvu za pomoč umirajočim in njihovim svojcem, ki je pred nedavnim dobil tudi svojo primorsko-notranjsko podružnico.

Ob dnevu spomina na mrtve smo se z njo pogovarjali o bližini, sočutju in poslavljanju.

V današnji oddaji Vključujemo gostimo v Postojni živečo Iranko Shirin Bahadori, ki za potrebe svoje doktorske naloge raziskuje kraške jame in pojave. Diplomirala in magistrirala je sicer v Iranu, doktorat pa opravlja v Sloveniji, saj slovenski kraški svet ponuja obilo informacij o nastanku in razvoju krasa.

Shirin sodeluje z Inštitutom za raziskovanje krasa v Postojni, kjer izvaja raziskave, sicer je razpeta med Slovenijo in Iranom, uči pa se tudi slovenskega jezika. Biva v postojnskem mladinskem hostlu, pravi pa, da se tam počuti kot članica družine. Čas preživlja tudi z mladoletnimi begunci brez spremstva. Z njimi slika, prepeva, pleše in kuha. Njeno ime – Shirin – v perzijščini pomeni nekaj sladkega, v Sloveniji pa je že dobra štiri leta. Več v prispevku.

Najbolj znan objekt kulturne dediščine v Loški dolini je gotovo grad Snežnik. Ne smemo pa pozabiti na romanske grajske razvaline nad Ložem, mestno zasnovo Loža, propadajoči dvorec Koča vas, impozantni spomenik na Ulaki in številne sakralne objekte, če se usmerimo le v stavbno dediščino.

Med cerkvami sta gotovo najbolj znana cerkev svete Jedrti  v Nadlesku, v začetku 16. stoletja jo je poslikal mojster Tomaž iz Senja, in župnijska cerkev v Starem trgu, ki je v osnovi romanska bazilika. Del sredstev za obnovo cerkva iz proračuna zagotavlja tudi Občina Loška dolina. Drugo pomembno področje dediščine,  tudi pietete, za katero pa so občine sicer dolžne skrbeti po zakonu, so vojna grobišča. Na vrsto prihaja obnova impozantnega spomenika na Ulaki. Poslušaj. 

Tek postaja vse bolj priljubljena oblika rekreacije. To se je še posebej pokazalo v trenutnih razmerah, ko so zaradi zaprtja športnih objektov številne oblike vadbe onemogočene. Pred mikrofon smo povabili predsednika Tekaškega društva Bistrc Gregorja Kosiča. Kot nam je povedal, je bilo društvo ustanovljeno prav z namenom, da med občani spodbuja zdrav način življenja.

Člani Tekaškega društva Bistrc so v čudoviti naravi, obdani z razgledi, ki jih nudijo jugovzhodni obronki Snežniške planote, pod slemenom Milanje uredili šest tekaških prog z izhodiščem na Črnih njivah nad Ilirsko Bistrico. Med osrednjimi dogodki, ki ju organizira društvo, sta Bistriški tek in Milanja trail, ki vsako leto na Črne njive privabita številne tekače od blizu in daleč. Ena od pomembnih dejavnosti društva je tudi atletika. Pod okriljem društva, ki šteje okrog 60 članov, trenira med 30 do 40 osnovnošolskih otrok. Treninge organizirajo v športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča, želijo pa si, da bi občina čim prej pristopila k ureditvi športnega centra v Trnovem. Poslušaj prispevek. 

Foto: www.milanjatrail.eu