Na zadnjo avgustovsko soboto, je v Postojni potekal 6. dobrodelni Postojnski tek. Kljub omejitvam in negotovim časom za prireditve, se je na dogodku zbralo lepo število tekačev. Tekače je pričakalo lepo, ampak kar soparno vreme. Na otroškem teku je teklo 50 mladih tekačev, medtem, ko se je s 5 in 10 km progo spoprijelo 150 tekačev od 8 do 77 let. Dogodek je organiziralo športno društvo Postojna teče v okviru festivala Zmaj ‘ma mlade in ob podpori Občine Postojna. Tek je bil letos prvič v sklopu Notranjskega tekaškega pokala in velja za enega težjih tekov v pokalu.

Obe trasi teka sta bili razgibani in sta vsebovali tako prvine cestnega kot tudi gorskega teka, za poslastico pa je zaključek obeh potekal skozi staro mestno jedro Majlont, kjer je bilo pravo navijaško vzdušje.

Za varnost in udobje tekačev na progi je skrbelo preko 20 prostovoljcev. Organizatorji so imeli tudi znatno pomoč gasilcev iz PGD Postojna. Prireditev je povezoval Žiga X Gombač, ki je s svojim šarmom in energijo dvigoval razpoloženje tekačev in gledalcev na trgu.

V močni konkurenci tekačev, so bili podrti vsi lanski rekordi: najhitrejša na razdalji 5 km je sta bila domačin Jernej Žnidaršič (ŠD Postojna teče, 20:02) ter Špela Ferjančič (28:28). Na daljši 10 km razdalji sta slavila Andrej Mikelj (AD Hitrost, 39:16) ter mlada obetavna gorska tekačica Nuša Mali (42:17).  5 in 10 km progo dolgo progo pa vsako leto premaga vedno več osnovnošolcev.

ŠD Postojna teče se zahvaljuje vsem sponzorjem, še posebej generalnemu, zavarovalnici Generali. “Z njihovo pomočjo smo zbrali znaten znesek, ki ga bomo s vrnili pomoči potrebnim v lokalni skupnosti,  “so zapisali. 

Vir: ŠD Postojna teče 

Foto: Urša Letič (UL), Matic Petkovšek (MP)in Matevž Kovačič (MK)

Padavine, ki so se v nedeljo preko dneva razvile v krajevna lokalna neurja z močnejšim vetrom ter točo, so zajela dobršen del države. Po do sedaj zbranih podatkih regijskih centrov za obveščanje so zabeležili 351 dogodkov, povezanih z neurjem. Največ težav so povzročali močni sunki vetra, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje.

V regiji se je po 15. uri neurje razbesnelo na Ilirskobistriškem. V naselju Jelšane je odkrilo štiri strehe, v Veliki Bukovici tri, v naselju Sabonje dve strehi in eno v Novokačinah.  

Iz Občine Pivka poročajo, da je meteorna voda na Jurščah zalila cerkev, v Neverkah pa se je na osebno vozilo podrlo drevo.

Na Bloški Polici  je drevo podrlo telefonski steber, drevesa in dva telefonska stebra so padli v Nadlesku v Loški dolini, kjer je v Podcerkvi padla tudi stara lipa, sicer razglašena za naravno znamenitost.

Kaj se je dogajalo na Ilirskobistriškem, nam je povedal poveljnik tamkajšnje CZ Luka Špilar. Poslušaj. 

Foto: Anja Hofman 

Klub primorskih poslancev je najstarejši tovrstni klub v državnem zboru, prav po njegovem zgledu so se začeli na enak način združevati tudi poslanci iz drugih slovenskih pokrajin oziroma regij. Vodenje kluba bo jeseni prevzel poslanec iz Smrij na Ilirskobistriškem Andrej Černigoj.

Kot pravi, s spoštovanjem in veseljem. Klub primorskih poslancev deluje od Bovškega do Obale in od Idrije do Ilirske Bistrice, tudi v občinah Postojna in Pivka

Z Bistriškega izhaja kar nekaj slovenskih vrhunskih športnikov. Med njimi je tudi danes uspešna podjetnica in direktorica računovodskega podjetja Hevil Helena Lenarčič, ki je po osvojenih rezultatih  najuspešnejša plavalka v zgodovini Ilirske Bistrice.

Čeprav se je od profesionalnega plavanja poslovila že pred 37 leti, je plavanje še vedno njena velika ljubezen. Izhaja iz športne družine. Oče Edo Lenarčič je bil odličen košarkar in odbojkar, zato je tudi svojo hčer zgodaj navdušil za šport. Ob veliki podpori požrtvovalnih staršev se je Helena Lenarčič leta 1973 vpisala v plavalno šoli pri hrvaškem plavalnem klubu Primorje na Reki, kjer se je začela njena uspešna športna pot. Heleno Lenarčič smo povabili pred mikrofon. Poslušaj. 

V Pavlovčevi galeriji na Bistriškem do 23. septembra poteka likovna razstava koroškega ljubiteljskega umetnika Alojza Krevha, ki mu pravijo Luigi. Njegov dedek je bil namreč iz Italije, ki je v Slovenijo prišel v 19. stoletju. Luigija najbolj navdušujejo poljedelski in kmečki motivi, pravi tudi, da mu slikanje osvobaja dušo. V osnovi je kovinar oz. ključavničar, toda upodabljajoča umetnost ga je vedno zanimala. Rad se ukvarja tudi s kiparstvom.

Začel je z oljno tehniko, prisega pa na akrile, ki so uporabni pri terenskem slikanju. Slike v Pavlovčevi galeriji so pretežno akrilne, nekaj jih je tudi v oljni tehniki. Luigi dodaja, da lahko akrilno sliko oplemenitiš z oljno barvo. Je tudi akvarelist in ponosen član ter soustanovitelj Kulturnega društva Karinta, ki ga sestavlja raznolika druščina umetnikov.