Občini Postojna in Pivka sta leta 2014 podpisali pogodbo, da pristopata k ljubljanskemu regijskemu centru za ravnanje z odpadki, smeti pa v Ljubljano nista vozili. Občini sta vložili tožbo proti Mestni občini Ljubljana, češ, da je šlo le za pismo o nameri, a je višje sodišče zavrnilo tudi njuno pritožbo in odločilo, da morata smeri na obdelavo in odlaganje voziti v Ljubljano. Ves ta čas je podjetje Volk Snaga občinama pošiljajo račune.

Občini Postojna je Snaga izstavila za skoraj 1,5 milijona  računov, Občini Pivka pa okoli 250.000 evrov. Občinski svet v Postojni  je v ponedeljek na izredni seji potrdil izvensodno poravnavo. Občina Postojna mora do 15. decembra poplačati 420 tisoč evrov. Župan Igor Marentič je povedal, da je občina denar zbrala iz prerazporeditev. V Pivki odločitve, kako poravnati dolg,  še niso sprejeli. Župan Robert Smrdelj meni, da bo treba po podobni poti, kot jo je ubrala Postojna. Poslušaj. 

Okužbe z novim koronavirusom se v regiji še naprej širijo. Največ, 21 okužb, so včeraj potrdili v Občini Postojna, kjer so našteli 101  aktivno okužbo, 19 okužb so potrdili na Bistriškem, v občini imajo tako kar 133 aktivnih okužb, 17 novih okužb so potrdili v Cerknici, aktivnih okužb v tej občin je 58. S tremi novimi ima Občina Pivka 29 aktivnih okužb, 11 jih je v Loški dolini, kjer sta novi dve, na Blokah imajo 5 aktivnih okužb, nobene nove. Poglejmo še Logatec; tam so v sredo potrdili 12 novih okužb, skupaj je aktivnih 93.  

Pojavnost okužbe v zadnjih 14 dneh  je še vedno najvišja v gorenjski statističnni regiji,  in sicer 1527 na 100.000 prebivalcev, primorsko notranjska regija je s 587 okužbami na 10. mestu med 12 regijami. Kaj te številke pomenijo, ob dejstvu, da imamo v regiji umrlega bolnika s covidom-19, smo vprašali regijskega poveljnika civilne zaščite Sandija Curka. Poslušaj. 

Danes mineva 100 let od podpisa Rapalske pogodbe. Park vojaške zgodovine je že včeraj z Zgodovinskim društvom Rapalska meja, Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU in Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru pripravil spletni strokovni posvet »Stoletnica Rapalske pogodbe«. Podpis Rapalske pogodbe predstavlja enega najusodnejših mejnikov v slovenski nacionalni zgodovini, saj je z določitvijo meje med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo slednji pripadla kar tretjina slovenskega nacionalnega ozemlja in od matice odtrgala kar četrtino Slovencev.

 Udeležence strokovnega posveta je najprej pozdravil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Nagovor predsednika drugega doma slovenskega parlamenta je nekoliko ublažil dejstvo, da za razliko od stoletnic požiga Narodnega doma v juliju in koroškega plebiscita v oktobru letos stoletnica podpisa Rapalske pogodbe ni doživela nobenega vidnejšega obeleževanja na nacionalni ravni, so sporočili iz Parka. 

Pozdravom organizatorjev posveta sta sledili predavanji. Sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in predavatelj na Filozofski fakulteti v Mariboru prof. dr. Andrej Rahten je v predavanju z naslovom »Slovenci in versajski sistem« osvetlil potek pariške mirovne konference leta 1919 in boj za meje nove južnoslovanske države. Prof. dr. Gorazd Bajc s Filozofske fakultete v Mariboru pa je s predavanjem »Rapalska pogodba – pogled zgodovinarja« razložil vprašanje slovenske zahodne meje po koncu 1. svetovne vojne in pogajanja v mestu Rapallo.

Strokovni posvet, katerega posnetek je dostopen na Youtube kanalu Parka vojaške zgodovine (https://youtu.be/guueuJN05As), je moderiral zgodovinar dr. Renato Podbersič. 

Oktobra je minilo deset let, odkar je po skoraj šestih desetletjih na Rakeku zaživela krajevna knjižnica. Deluje kot enota Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, od leta 2017 nosi ime po pisatelju Ivanu Matičiču, rojenemu v bližnjem Ivanjem selu. Podatki o članstvu, izposoji in obiskanosti dogodkov govorijo, da je kraj knjižnico potreboval in da je knjižnična enota velika pridobitev Krajevne skupnosti Rakek. 

Vodja enote Nevena Savić je povedala, da so prvo leto pripravili okoli 30 dogodkov za otroke in odrasle, lani pa že kar 94. V času pred epidemiološkimi omejitvami so imeli na Rakeku mesečno po dve prireditvi za otroke in dve za odrasle. Poudarja, da na številnih dogodkih vzgajajo mlade bralce in podpirajo domača društva. Še posebej izpostavlja projekt, ki pomembno prispevka k identiteti kraja. Gre za Večere z znanimi krajani, v katerih sodeluje  z Društvom upokojencev Rakek. Dobro delo se pozna tudi pri rasti števila članov, enota jih ima skoraj 700! Poslušaj. 

Vodja knjižnične enote Nevena Savić  na večeru družine Ivana Matičiča, pisatelja, po kateremu je poimenovala knjižnica na Rakeku. 

Dobro obiskana predstavitev knjige Miroslava Juvančiča o čebelarskem društvu na Rakeku. 

 Pročelje in notranjost knjižnice. 

Foto: Ljubo Vukelič za Občino Cerknica in arhiv Knjižnice Jožeta Udoviča. 

Včeraj so začeli teči odpovedni roki 55 doslej zaposlenim v družbi Postojnska jama, kjer bodo po zaključenem odpuščanju ohranili 99 delovnih mest. Kot je pojasnil predsednik uprave družbe Marjan Batagelj, je praktično celo podjetje na čakanju, razen v nujnih primerih, povezanih z vzdrževanjem in čuvanjem premoženja. »Delajo le tisti, ki so v odpovednem roku, ker ne smejo biti na čakanju,« še dodaja.

Batagelj v tem trenutku še ne more povedati, ali bo potrebno dodatno odpuščanje, saj je vse odvisno od trajanja covid krize in s tem povezanih ukrepov. »Popolnoma brez prihodkov je težko preživeti. In prav preživetje je najpomembnejša naloga družbe, saj bomo tisti, ki ostanemo, znali v normalnih časih vzpostaviti vso potrebno logistiko in organizacijo dela, da pričnemo s turizmom, tako kot znamo,« razlaga in zatrjuje, da »tako, kot je bilo nekoč, ne bo nikoli več, saj se je svet spremenil za vedno.«

Čeprav je možnost koriščenja turističnih bonov podaljšana v naslednje leto, se Batagelj boji, da se kljub pritožbam in željam njihova uporaba ne bo razširila.  Po njegovih besedah je večina turističnih delavcev zelo razočarana, saj »turizem niso samo nastanitve in prav znamenitosti, gostinstvo in agencije so še v težji situaciji, saj zaposlujejo veliko število ljudi.«

Tudi Živih jaslic letos ne bo, čeprav, pravi Batagelj, so o njih razmišljali. »Najprej smo hoteli organizirati enostavno obliko jaslic, ki bi bila prav tako zanimiva in polna čustvenega naboja, a je z drugim valom vse skupaj padlo v vodo, saj nihče ne ve, kakšna pravila glede druženja bodo takrat veljala.« Projekt pripravljajo skoraj tri mesece, zato je odločitev nemogoče sprejeti šele po koncu drugega vala epidemije, če sploh ne vemo, kdaj se bo končal.

Evropska komisija je družbi Postojnska jama prejšnji teden sicer odobrila ukrep podpore oziroma znižanje koncesnine v vrednosti 760 tisoč evrov za čas spomladanskega zaprtja. Pri jami računajo  na podoben ukrep tudi zaradi aktualne situacije, saj zaradi prepovedi delovanja ne ustvarjajo prihodkov in je plačevanje koncesije nemogoče.

Ob vsem pa imajo pri jami vsaj eno dobro novico, to pa je pozitiven dogovor z Ministrstvom za okolje in prostor in vlado glede nadaljevanja del na promenadi, ki jih iz koncesijskih dajatev financira država. Skupna prenova bo stala 4 milijone evrov, pravi Batagelj in upa, da bo do naslednje pomladi že »videti kaj bistveno več.«

Foto: arhiv družbe Postojnska jama