Med obema vojnama so v naši regiji, predvsem na Notranjskem, delovali številni mlini in žage, s pomočjo katerih so prebivalci lažje preživeli. Postavili so jih ob potokih, ki se izlivajo v Cerkniško jezero, vendar se je takrat število žagarskih obratov na Slovenskem tudi precej zmanjšalo. Manjši žagarski obrati so proizvajali žagan les za lokalne potrebe, dandanes pa številne žage obratujejo le priložnostno.

Pri Petričevih v zaselku Sv. Štefan na Lipsenju so uporabljali venecijanko, žagali pa so pretežni jelovino in bukov les. Veliko lesa so izvažali v Makedonijo. Nedavno preminuli Milenin mož Ivan je upravljal z žago, sama pa je bila njegova desna roka. Pravi, da bo mogoče v prihodnosti venecijanka zopet oživela, saj si za to prizadeva njen sin. Nekdaj je bilo žagarstvo pomembna dejavnost, s katero so obrtniki preživeli, dandanes pa žagarski obrati pomenijo bolj dopolnilno dejavnost in obratujejo večinoma priložnostno. Več v prispevku.