Kako velika nadloga lahko postanejo invazivne tujerodne rastline v okolju, so se v Zavodu Dobra pot prepričali pred nekaj dnevi, ko so s pomočjo prostovoljcev iz Parka Istra organizirali odstranjevanje invazivk ob nabrežju reke Reke v Parku Škocjanske jame. Očistili so del obrežja na desni strani reke Reke, območje ki se mu reče Pri malni. Našli so 5 tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst in pridelali za tri tovornjake materiala, ki so ga strokovno uničili, na žalost je treba take rastline sežgati.

Vsak posameznik lahko pripomore pri nadzorovanju širjenja invazivk v našem okolju, predvsem tako da je pozoren na vrste, ki so uvožene, kajti večina invazivk je ušla iz naših vrtov. Zato je pomembno, da pri nakupu okrasnih rastlin za naše vrtove pazimo, da ne izbiramo tujerodnih kajti to, ali so invazivne ali ne, se pokaže šele čez čas, ko je največkrat že prepozno in so se že razširile. Pa tudi tako, da smo pozorni na potovanjih in da se očistimo, kadar se znajdemo na območjih kjer so tovrstne rastline že prisotne. Če rastišča invazivk v naravi opazimo, je prav da o tem obvestimo pristojne inštitucije, kot recimo Zavod za gozdove ali Zavod RS za varstvo narave in podobne. Slovenija je že nekaj let v primežu tujerodnih vrst, vendar so nekatera področja še posebej ogrožena, gre predvsem za obrežja rek in poplavna ter degradirana območja.

Tovrstne rastline ne povzročajo škodo samo biotski raznovrstnosti Slovenije ampak tudi zdravstvene težave (kot recimo Ambrozija) ali pa gospodarsko škodo v gozdovih, ker ustvarjajo primeren življenjski prostor za plesni in glivice, ki se potem širijo na bližnja drevesa. Če se invazivke razširijo na pridelovalnih površinah je pridelka toliko manj, živina pa jih načeloma ne je, kadar se znajdejo v senu ali na pašnih površinah.