Le kdo ne mara pustovanja, slovenskega ljudskega običaja, ki preganja zimo in kliče pomlad? Pustni teden ne predstavlja le časa, ko se našemimo, temveč ima za slovenski narod bistveno večji pomen. 

Pustovanje je eden izmed najstarejših ljudskih običajev, ki izvira še iz časa pred krščanstvom. Zanimive šege in navade so poznali tudi v Zagorju na Pivškem in v njegovi okolici. Poleg pustovanj so se v Zagorju odvijali še drugi zanimivi dogodki. Dekleta so nabornikom okraševala vozove, za prvi maj so postavljali mlaj, prirejali so vaške veselice, postavljali kolone ob poroki in še marsikaj. Nekatere so se ohranile do danes, nekatere obudijo občasno, nekaj pa so jih že opustili.

Pustne šeme dandanes v vasi izginjajo. To lepo izročilo je skušala ohraniti šola, ko je v vasi še bila. Za otroke je prirejala ples v maskah, organizirali so tudi pustni sprevod po vasi. Otroci so si  nadevali kupljene ali doma narejene maske in hodili po vasi. Staro izročilo pravi, da obisk pustnih šem prinaša srečo in dobro letino, zato jih je potrebno obdarovati. Najpogostejše darilo je denar, ponekod pa dajo tudi krofe, saj v Sloveniji pust ne mine brez njih.

Ker danes šole v vasi ni več, so vaščani našli rešitev, kako bi pustovanje v vasi ohranili. Zamisli sta nam zaupala Andrej Šabec in Jožko Fatur.