Ribiška družina Cerknica je ob letošnjem svetovnem dnevu voda tudi javno, s protestnim pismom opozorila na težave, s katerimi se srečuje v zadnjih letih. Spomnimo, da gre za ribiško družino, ki ima v Sloveniji edinstveno nalogo, saj ob presihanju jezera rešuje ribe. Presihanje in prostovoljni delavniki na jezeru, kjer  je vse več ribojedih ptic, so v zadnjih letih vse pogostejši. 

S svojimi težavami so cerkniški ribiči med drugim seznanili ministrstvi za kmetijstvo in okolje, Zavod za ribištvo in Ribiško zvezo Slovenije, ki se strinja, da gre za kompleksen problem. Cerkničanom ne more pomagati, saj nima ključnih materialnih dokazov o vplivu čapljinega plenjenja na ribje populacije, kot jih ima v primeru kormorana, kjer je že posredovala. Zato ribiči čapelj (še) ne smejo plašiti. Zveza pravi, da je vpliv ribojedih ptic na ribje populacije kumulativen – s poslabšanjem habitatov zaradi negativnih človeških dejavnikov, kot so regulacije, krčenje in onesnaževanje ter podnebnih spremembe, se naravni prirast rib – drst vse bolj manjša. “Če na to dodamo še vpliv ribojedih ptic in zveri – vidre, je jasno, da je vzdrževanje ravni ribjih populacij vedno težje in sta delo in denar za nakup rib pod vprašajem,” so nam razložili.

Predsednik Ribiške družine Cerknica Miha Urh potrjuje, da večkratno presihanje ni le utrujajoče, za društvo je tudi drago. Ribiči so v protestnem pismu zapisali, da zaradi škode kot posledice plenjenja kormorana in čaplje pričakujejo oprostilo plačila koncesijske dajatve. V saniranje preteklih človekovih posegov zlasti v Jamskem zalivu, ki bi omililo presihanje, bi se po mnenju družine moralo vključiti več deležnikov, vsaj malo pa bi vodo na polju zadržal preprost ukrep. Kateri? Poslušaj.

Foto: Ribiška družina Cerknica in Radio 94