Pestrost opraševalcev pada. A v Sloveniji imamo srečo, saj je ta v primerjavi z Zahodno Evropo še vedno razmeroma velika. Biolog dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo pravi, da opraševanje zagotavlja eno najpomembnejših ekosistemskih storitev, pomembnih tako za kmetijstvo, torej pridelavo hrane, kot za naravo oziroma za biotsko pestrost. Oboje je za nas pomembno. Če smo v zadnjih letih veliko pozornosti dali medonosnim čebelam, pa bi morali biti pozorni tudi na ostale opraševalce. Pomembno je, da imamo različne opraševalce. Divji opraševalci so pogosto bolj učinkoviti.
V veliko pomoč je tudi akcija občanske znanosti, ki jo je lani prvič pripravilo Društvo Črmljica. V tej prvi izvedbi so zbrali kar 1479 podatkov, ki jih je prispevalo vsaj 75 udeležencev. Vmesni podatki letošnje akcije kažejo, da so na dobri poti, da lanskoletni vnos podatkov še presežejo. Z akcijo Pru čmru še do konca aprila zbirajo podatke o dejavnosti matic čmrljev, predvsem, kdaj postanejo aktivne in na katerih rastlinah se hranijo. V Sloveniji je bilo najdenih 35 vrst čmrljev, v okviru akcije se osredotočajo na deset vrst, ki so najpogostejše ali najbolj prepoznavne.