V začetku tedna, 3. marca, smo obeležili Svetovni dan prostoživečih živali in rastlin. Letošnja tema »Financiranje ohranjanja narave: vlaganje v ljudi in planet« je izpostavila vlogo financiranja za zavarovane vrste. Ker skoraj milijonu živalskih in rastlinskih vrst po svetu grozi izumrtje, omenjena tema poudarja nujnost trajnostnega in inovativnega financiranja za zaščito biotske raznovrstnosti in prihodnost človeštva. Slovenija ima izjemno visoko biotsko raznovrstnost, saj leži na stičišču alpskega, panonskega, dinarskega in sredozemskega sveta. Na svojo naravo smo lahko ponosni tudi v primorsko-notranjski regiji. Občini Cerknica in Pivka sta vzpostavili tudi dve območji zavarovane narave – Notranjski regijski park in Krajinski park Pivška presihajoča jezera.
Direktor Notranjskega regijskega parka Leon Kebe razmišlja, da je za reševanje oziroma ohranjanje vrst na voljo premalo sredstev, kar potrjujejo tudi podatki. Trenutno v ohranjanje biotske raznovrstnosti po svetu vlagamo približno 137 milijard evrov letno, vendar je ocenjeno, da bi za učinkovito varstvo na leto potrebovali vsaj 788 milijard. Notranjski regijski park je pri pridobivanju evropskih sredstev, še posebej iz mehanizma Life, zelo uspešen. To se pozna tudi v izboljšanju stanja ogroženih vrst, a žal se to dogaja le v delu parka. Podlaga za sofinanciranja so namreč Natura 2000 območja, več kot polovica zavarovanega območja pa ne sodi v to omrežje, kar pomeni, da je zanjo izredno težko dobiti sredstva. Tudi vsa delovna mesta so vezana na projekte, ki se odvijajo na Natura 2000 območjih, zato se z ostalimi ukvarjajo premalo.
Notranjski regijski park z izjemo naselij, prometnic in še nekaj drugih izjem obsega ozemlje celotne Občine Cerknica. Krajinski park Pivška presihajoča jezera pa je manjši. 140 kvadratnih kilometrov je dobra polovica Občine Pivka. Srce zavarovanega območja so presihajoča jezera. Vodja krajinskega parka Tadej Kogovšek je optimističen in zadovoljen, ker kot posamezniki in družba vse bolj poznamo pomen biotske raznovrstnosti. Pri tem igra ključno vlogo izobraževanje javnosti, kar pivški park dosega tudi pomočjo evropskih projektov. Ljudje se tudi vse bolj zavedamo, da izboljšanje stanja živalskih in rastlinskih vrst pomeni tudi izboljšanje okolja, v katerem živimo. Uspeh delovanja Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera se kaže v stanju v naravi. Na Pivškem se trudijo, da k sodelovanju pritegnejo še druge sektorje, ki upravljajo prostor. Poslušaj.
Fotografije jadranske smrdljive kukavice, zelene rege in kranjskega jegliča so iz arhiva Radia 94, navadne netopirje pa je v okviru projekta Kras.Re.Vita fotografiral Blaž Blažič. Vrste najdemo v enem ali drugem parku ali celo obeh.
.