Minuli teden so gospodarstveniki na vrhu gospodarstva predstavili 10 ukrepov za zagotavljanje energetske, prehranske in kibernetske varnosti. Ti vključujejo zagotovitev samooskrbe z električno energijo in konkurenčne cene za gospodarstvo, zaščito kmetijskih zemljišč ter uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v šole. O prehranski varnosti smo se pogovarjali s  predsednikom uprave skupine Pivka-Delamaris, ki je tudi predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Janezom Rebcem. Prehranske samozadostnosti ne smemo enačiti s prehransko  varnostjo. Opozarja, da gre za kompleksno zgodbo.

Prehranska varnost temelji na stabilnih sistemih – od silosov z žiti, do hlevov in infrastrukture, ki morajo biti blizu živilske industrije in potrošnikov.  V Sloveniji  imamo težavo tudi z izgubo kmetijskih zemljišč,  večina se jih zarašča; produktivne kmetijske površine pa so le na severovzhodu Slovenije, preostali, hribovitejši del države je primernejši za govedorejo. V zadnjem obdobju je več večjih slovenskih živilskih družb prešlo v tuje roke. Kratkoročno se z odrtimi mejami ne spreminja nič, ob morebitnih krizah, pa bodo lastniki najverjetneje najprej poskrbeli za stabilnost v svojih državah, razmišlja Rebec. Med izzivi slovenske živilske industrije je izpostavil tudi plače, med izzivi celotnega gospodarstva pa tudi samooskrbo z električno energijo in napovedane višje cene. Skupina Pivka-Delamaris je v zadnjih dveh letih na strehe namestila sončne elektrarne, moči 2,5 megavata. Z njimi pokrije 15 odstotkov potreb po električni energiji. Poslušaj.