Luka Čeč je leta 1818 našel nove dele Postojnske jame in postavil temelje postojnskega turizma, na današnji dan pred 190 leti pa se je zaradi njegovega drugega odkritja rodila nova znanstvena veda – speleobiologija. Na Kalvariji v Postojnski jami je namreč našel hrošča nenavadne oblike. Čeprav preprost in nešolan človek,  je razumel, da gre za posebno odkritje.

Hrošča je shranil in ga podaril grofu Francu Hohenwartu. Ta prvi upravnik deželnega muzeja v Ljubljani, ki  je leta 1832 napisal prvi opis Postojnske jame, se s hrošči ni ukvarjal, zato je primerek podaril entomologu Ferdinandu Schmidtu. Slednji ga je opisal in rodila se je speleobiologija. Mali drobnovratnik je od odkritja dalje v središču visoke znanosti; od prvega opisa do današnjih DNK-raziskovanj. Z njegovo genetiko se ukvarja strokovni vodja Notranjskega muzeja Postojna, biolog Slavko Polak. Povabili smo ga pred mikrofon. Poslušaj. 

Fotografije: 

Drobnovratnika v naravnem okolju in pri DNK analizi je fotografiral Slavko Polak iz Notranjskega muzeja Postojna; 

Luka Čeč ima na domači hiši v Postojni spominsko ploščo (foto: wikipedia); 

Grofa Franca Hohenwarta je upodobil Matevž Langus (foto: wikipeida); 

Dvorec Ravne je danes zanemarjen; 

Slavko Polak.