V podnožju strme Podtaborske stene, nekoliko nižje pod izviri potoka Podstenjška, stoji istoimenska vas. Z nekoč cvetočim samooskrbnim gospodarstvom se je zgodovina kruto poigrala. Podstenjšek je ena izmed redkih vasi brez svoje katastrske občine in s hišami, ki so bile pred 2. svetovno vojno oštevilčene kot spodnji del Podtabora. O vasi smo se pogovarjali s krajanom Darkom Šabcem in z Milivojem Kalužo, predsednikom krajevne skupnosti Topolc.

V to krajevno skupnost v Občini Ilirska Bistrica spadajo vasi Topolc, Podstenje, Mereče in Podstenjšek. Tej vasi je ime dal potok Podstenjšek, saj je ta naravni pojav tisti, ki je oblikoval delo in življenje v vasi. Skozi vas Podstenjšek je nekoč tekla tudi močna blagovna menjava. Na stotine vozov je skozi vas  iz Pivke vozilo les za različne namene,  tudi za ostrešja in zabojev, ki so jih potrebovali za prevoz sadja v Italijo. Podstenjčani so v Pivko prodajali poljedelske izdelke in živino. Milivoj Kaluža nekdanji Podstenjšek opisuje kot  gospodarski krog, ki se je nadgrajeval in bil izredno uspešen. Danes bi za tako skupnost rekli, da njeno krožno gospodarstvo poganja zelena energija. Leta 1942 je v Podstenjšku na osmih domačijah  prebivalo 41 ljudi. Najpogostejši obrti sta bili mlinarstvo in žagarstvo, nekateri so se ukvarjali tudi z vodnim strojnim in ročnim kovanjem poljedelskega ter ostalega orodja, izdelovanjem vint, čebelarstvom in celo izdelovanjem glasbil. V vasi je bila tudi gostilna. Italijani so med 2. svetovno vojno požgali vas,  ljudi pa  pregnali v internacijo. Malo je manjkalo, da se več 100-letna zgodovina kraja ni za vedno končala.   Poslušaj.