Z nekaj izjemami letošnji zimi ne moremo reči zima. Temperature so za ta letni čas previsoke, kar opažamo tudi v naravi. Na vejicah so brsti, sicer zimski cvetlici črnemu telohu, družbo že delajo znanilci pomladi zvončki, jetrniki, spomladanske torilnice, trobentice in še bi lahko naštevali. Čebele izletavajo iz panjev, tudi kakšna muha nas je to zimo že razdražila. Biolog iz Notranjskega muzeja dr. Slavko Polak pravi, da ugibanje odpade, zdaj lahko že govorimo o globalnem segrevanju.

Zaradi geografske lege se temperature v Sloveniji spreminjajo še hitreje, kot na nekaterih drugih območjih. Mile zime v živem svetu sproščajo odzive, kakršnim smo jim priča. Globalno segrevanje pa ne prinaša le višjih temperatur, ampak tudi nestanovitno in nepredvidljivo vreme. Lahko pride do vdora hladnega arktičnega zraka. Zadnje pozebe sadnega drevja se še kako spomnimo, a tudi v naravi ni bilo nič drugače. Po pozebi poleti na travnikih skoraj ni bilo žuželk. Hrane za živalske vrste je bilo manj. Če zmanjka hrane za eno vrsto, ta strada in če je ene vrste manj, priložnost izkoristijo druge, tudi tropske. Priča smo spreminjanju in izgubi biotske pestrosti. Dr. Slavko Polak, ki se ukvarja tudi s paleontologijo, ugotavlja, da so se včasih  klimatske spremembe dogajale v nekaj deset tisoč letih, danes pa v nekaj desetletjih. Poslušaj.