Ljubiteljska raziskovalca arheologinja Sabina Pugelj in jamar Jaka Jakofčič sta pred kratkim s pomočjo lidarskih posnetkov – gre za posebno tehnologijo laserskega skeniranja krajine – prišla do pomembne ugotovitve, da sta na območju med Kuteževim in Podgrajami kar dve prazgodovinski gradišči, ki ju stroka do zdaj še ni evidentirala.
Kljub temu, da je obstoj vsaj enega od dveh odkritih gradišč skoraj nedvoumen, stroka za uradno evidentiranje lokacije kot gradišča zahteva vsaj eno najdbo s tega območja, saj sam lidarski posnetek ni dovolj kot dokaz. Vendar pa je te skoraj nemogoče poiskati zaradi velike zaraščenosti terena, pojasnjuje Sabina Pugelj.
Notranjska in Kras sta tudi sicer prava arheološka zaklada. Ker tu nikoli ni bilo intenzivnega kmetijstva, sledovi, kakršni so vidni z lidarjem, v nasprotju z denimo Dolenjsko niso zabrisani.
Med večjimi gradišči na tem območju so skupki gradišč nad Trnovim in Knežakom, gradišče Šilentabor, med Jelšanami in Novokračinami se nahaja gradišče sv. Katarina, znano pa je tudi gradišče nad Dolnjim Zemonom. Danes si težko predstavljamo, kako so gradišča v železni dobi izgledala, povsem gotovo pa je, da je šlo za močno utrjene naselbine.