V zadnjih mesecih je znova aktualno oblikovanje pokrajin. Kot že nekajkrat, se je tudi v zadnjem predlogu izgubila Notranjska. Še več. Notranjci ob opozarjanju na to dejstvo velikokrat dobijo odgovor, da Notranjska sploh ni zgodovinska pokrajina.  Ali je res tako, smo vprašali prof. dr. Borisa Golca z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Zgodovinar razlaga, da lahko govorimo o zgodovinskih pokrajinah, ki so prisotne  v naši zgodovinski zavesti, in o pokrajinah ali pojmih iz zgodovine, ki so že pozabljeni.

Notranjska vsekakor je zgodovinska pokrajina. Kranjsko so sredi 15. stoletja razdelili na: predhodnico Gorenjske, Zgornjo Kranjsko, Spodnjo Kranjsko, to bi bila današnja severna Dolenjska, Srednjo Kranjsko, ki je segala od Bele krajine do Ljubljane, Istrsko četrt, v današnji severovzhodni hrvaški Istri in na Notranjo Kranjsko, ki je segala od središča Ljubljane, do bližine Trsta. Tako je bilo do Marije Terezije. Omenjeno četrt je prvi poimenoval Valvasor, a je bil v zadregi s poimenovanjem njenih prebivalcev. Pri takratni Notranjski četrti očitno ni bilo skupnega imena za njene prebivalce ne njihove skupne zavesti, ugotavlja zgodovinar. V obdobju Marije Terezije so četrti ukinili in uvedli administrativna okrožja – kresije. Bile so samo tri: Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko okrožje. Notranjska se je takrat povečala, saj je dobila ozemlje današnjih Cerknice, Loške doline in Blok, ki so prej sodile v Srednjo Kranjsko, dobila je Žiri, kasneje Idrijo, vključevala je celo istrski Pazin … Njeni prebivalci, ki so si bili različni po narečju, geografiji, navadah in običajih, dolgo niso našli skupnega poimenovanja. Kako se je ozemlje pokrajine spreminjalo do danes in zakaj se le del prebivalcev nekdanje zgodovinske pokrajine izreka za Notranjce? Poslušaj.