V družbo Nedeljskega klepeta smo povabili Janija Muho, specialista splošne kirurgije. Odraščal je v Ilirski Bistrici, vse do odhoda na študij medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Vzporedno s tem je doštudiral tudi ekonomijo na ljubljanski Ekonomski fakulteti, poklicno pa ostal v medicini. Zaključil je specializacijo splošne kirurgije, potem pa se preusmeril v področje žilne kirurgije in kirurgije rok. Njegova prva zaposlitev je bila v izolski bolnišnici, kjer je bil zaposlen osem let, nato pa javni sektor zamenjal za zasebni, še vedno pa ostal znotraj medicine, tudi znotraj kirurgije – veji plastične in estetske kirurgije.
»Lepota in lepo je nekaj, kar v nas vzbudi neko ugodje, ugodne občutke ob gledanju le tega. Naj si bo to neka stvar ali oseba. Po eni strani bi lahko rekli, da je lepota subjektivna, iz nekih starih pregovorov, da imajo vsake oči svojega malarja, po drugi strani pa lahko lepoto nekako tudi standardiziramo, ker vemo, da obstajajo določeni proporci telesa oziroma tudi določena razmerja v naravi, ki so očesu bolj privlačna. To so dognali znanstveniki, umetniki, pravilo zlatega reza je recimo to. Lepota je v bistvu večplastna. Ne obstaja samo tista zunanja, vedno obstaja tudi tista notranja. Tista res prava lepota se mi zdi da izžareva iz notranjosti, osebe iz duše in za izžarevanje takšne lepote, se mi zdi, da se mora oseba imeti najprej sebe rada in s tem lahko pokaže to lepoto tudi navzven,« je v pogovoru povedal Muha. Spregovoril je tudi o položaju zdravnikov v današnjem času v Sloveniji, s soočanjem zdravnika ob tudi izgubah pacientov, zdravniških napakah, zavrnitvah estetskih posegov pa tudi o domači »bistrc« kot pravijo domačini.