Jaka Ule je veterinar iz Babnega Polja, ki je dejaven tako na terenu kot v ambulanti, znan pa je po svojem načinu življenja, ki ga že od mladih nog posveča predvsem živalim. Šolal se je v Ljubljani, kjer je hitro postal doktor veterinarske medicine. Domačini ga dobro poznajo prav zato, ker je rasel z divjimi in domačimi živalmi, saj so doma v Babnem Polju imeli pravcati azil za poškodovane ali ranjene prostoživeče in druge živali, ki so jih vzeli v oskrbo, dokler niso okrevale.

Veterinarstvo velja kot cenjen poklic in na starejših kmetijah so stare gospodinje še vedno bolj angažirane pri pomoči veterinarju, ko ta oskrbuje žival. Marsikje sicer ni tako in je veterinar ob prihodu na lokacijo večkrat prepuščen sam sebi in mora sam poskrbeti za žival. Zaradi napredka medicine in znanosti so danes živali deležne boljše in hitrejše oskrbe, vseeno pa je nekaj sistemskih in birokratskih težav, s katerimi se spopadajo veterinarji. Stvari v tem poklicu skoraj nikoli ne gredo po načrtu, veliko je odrekanja. Čeprav je treba imeti živali rad, gre predvsem zato, da v kritičnih trenutkih ohraniš mirno kri in razum, saj le tako lahko hitro in učinkovito pomagaš, pravi Jaka Ule. Več v prispevku.