Opraševalci so pomemben del biodiverzitete in zagotavljajo eno ključnih ekosistemsih storitev – opraševanje. Od opraševanja žuželk je odvisnih približno štiri petine kmetijskih in divjih rastlin. Ker je ljudi vse več, narašča tudi potreba po  opraševanju. Še bolj kot medonosna čebela so učinkoviti divji opraševalci. Med njimi so najpomembnejše divje čebele, torej čmrlji in druge divje čebele, te pogosto imenujemo samotarke, razlagajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Kot smo že poročali, je prav ob svetovnem dnevu čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije obeležujemo 20. maja, predstavil rezultate monitoringa divjih čebel v Sloveniji, v oddaji Ena zelena pa smo se vanj še malo bolj poglobili. Monitoring je trajal tri leta, v njem pa so našli 239 divjih čebel, kar pomeni čmrljev in čebel samotark. Raziskava je potekala na petih različnih območjih, na in sicer na Celjskem, med Mengšem in Kranjem, kjer je kmetijstvo bolj intenzivno, v  Ljubljani, ki je predstavljala urbano območje, in na zavarovanih Ljubljanskem barju in  Cerkniškem polju.

V  triletnem monitoringu divjih čebel, kamor prištevamo čmrlje in druge divje čebel, so našli 239 od 575 vrst divjih čebel, ki so bile kdaj koli opažene v Sloveniji, tudi eno novo. Med petimi območji so največje število vrst divjih čebel in število čmrljev našli na Cerkniškem jezeru.  Če bi raziskava potekala na več območjih, bi bilo vrst seveda več, pravi strokovni vodja projekta dr. Danilo Bevk. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo si želijo, da bi vzpostavili reden monitoring na več območjih po državi, v pripravi pa je tudi evropski monitoring vseh opraševalcev, ki poleg čebel vključuje še metulje in muhe trepetavke. Več v prispevku.