V 19. stoletju je bila mlinska obrt na Slovenskem, še posebej na kmetijskih območjih, nekaj običajnega. V tistem času so bili lastniki mlinov fevdalni veleposestniki, ob koncu stoletja pa je prišlo do modernizacije. Številni mlini v naših koncih so bili postavljeni ob potokih, ki se zlivajo v Cerkniško jezero. Konstrukcija mlinov oz. “malnov” je bila pretežno lesena, uporabljali pa so različne vrste mlinskih kamnov. Tudi pri Petričevih na Lipsenju so imeli svoj mlin. Milena Petrič nam je zaupala nekaj o zgodovini in družinski tradiciji mlina, ob katerem teče Šteberščica.

Petričevi so pridelovali črno, belo in enotno moko, pa tudi krmo za živino. Včasih je bilo delovanje mlina odvisno od več dejavnikov, predvsem od količine vode, pa tudi pšenica je morala biti ustrezno vlažna. Dandanes se sicer uporabljajo valjčni mlini, ki celoten proces mletja zelo pospešijo. Mlin od leta 2014 ne deluje več, družina pa bo mogoče v prihodnosti zopet obudila njegovo delovanje. Več v prispevku.