Škoromatija je pustna šega z južnega obrobja Brkinov in obrobja Podgrajsko-Matarskega podolja, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine. Priprave na škoromatijo se začnejo že na štefanovo, čeprav se tega držijo le še v Hrušici in Podgradu. Glavni dogodek je poberija po domači vasi, ki jo večina skupin škoromatov opravi na pustno soboto, v Podgradu pa že teden dni prej.
Prva omemba, na podlagi katere škoromati utemeljujejo svoje izročilo, so arhivski zapisi iz Čedada in Vidma v Furlaniji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Etnolog Niko Kuret je raziskoval izvor besede scaramatte, izhajal naj bi iz nemške besede Scharwächter, ki pomeni ‘četni stražar’. To je škopit, največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je torej ohranjenih v liku kleščarja.