Pomlad je čas, ko pospravljamo okolico naših hiš, urejamo vrtove in njive, pred vrati pa je prvomajsko kresovanje. Pod kakšnimi pogoji lahko zakurimo kres in kako je s kurjenjem zelenega vrtnega odpada, smo vprašali vodjo Skupne občinske uprave občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke Nevo Šibenik.
Razložila je, da tako imenovani »zeleni vrtni odpad«, med katerega sodijo tudi odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel, žaganje in lesni odpadki v urbanem okolju (v naseljih, po vrtovih), Uredba o odpadkih strogo prepoveduje kuriti, prav tako pa tudi odlagati v objektih oziroma na zemljiščih, ki niso temu namenjena. Za kršenje prepovedi sežiganja je z odlokom predpisana globa v višini 400 evrov. Nadzor opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. Kot je pojasnila vodja, je tovrstne odpadke treba kompostirati ali jih odpeljati v zbirni center.
Izjema pri sežiganju so materiali, ki po omenjeni Uredbi niso odpadek in nastajajo kot stranski produkt kmetovanja ali gozdarjenja in se uporabljajo za nadaljnjo oskrbo kmetijskih zemljišč ter ne škodujejo okolju in ne ogrožajo človekovega zdravja. Neva Šibenik kot primer navaja pridobivanje pepela kot sredstvo za gnojenje na kmetijski površini izven naselja.
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju pod določenimi pogoji dovoljuje tudi kurjenje v naravnem okolju, kamor spadajo tudi prvomajski majski kresovi, vendar je pri tem treba upoštevati več določil. Prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih materialov vsaj v obsegu enega metra od roba kurišča kresa. Če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi snovmi, kot so pesek, kovina, kame ali opeka. Kres mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe. Ob vetrovnem vremenu kresa ne smemo prižigati, če pa kres že gori, je treba kurjenje prekiniti. Za kres smemo uporabiti samo čim bolj suh naravni oziroma kemično neobdelan les. Prepovedano je uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi. Po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom, kot sta pesek ali zemlja. Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi, predvsem požarna straža, ki pa jo lahko izvajajo le gasilci. Če kres povzroči požar v naravnem okolju, je treba na telefonsko številko za klic v sili 112 obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilske enote.
Skupna občinska služba še enkrat poudarja, da smemo kuriti nenevarne naravne materiale, prepovedano pa je uporabljati vnetljive ali eksplozivne snovi in oksidativne snovi.