V Sloveniji imamo trenutno registriranih 15095 jam, jamarji pa ves čas odkrivajo nove. Med njimi so tudi vodne jame. Ker smo v zadnjem obdobju kar nekajkrat slišali, da je Križna jama vodna jama, smo se odločili, da jih podrobneje spoznamo. Obrnili smo se na jamarja in sodelavca Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU dr. Mitjo Prelovška.

“Ker se voda pretaka skozi jamo, gre za tip jame, ki še vedno nastaja,” nam je pojasnil in dodal: “samega nastanja jame ne moremo ločiti od pretakanja vode.” V nekaterih je skozi prisoten vodni tok, v drugih, denimo izvirnih ali ponornih, je občasen, poznamo pa tudi jame, v katerih po suhem delu naletimo na vodni tok. Če je voda na dnu brezna, govorimo o vodokaznem breznu, ki kaže gladino podtalnice, nam je povedal znanstvenik. Najbolj znane turistične vodne jame v Sloveniji so Postojnska, čeprav se turistično uporablja njen suhi del, Škocjanske jame, Planinska in Križna jama. Vodne tokove v jamah krasoslovci dobro poznajo. Merilniki v njih vodostaj merijo na vsakih 10 minut, zato vedo, kako hitro voda lahko narašča in upada. Dobro poznajo tudi vodne tokove. Tako je preveč poenostavljeni reči, da v Križno jamo voda prihaja z Blok. V večini gre za preniklo vodo, torej vodo, ki pade na kraško površje. Ali višje zimske temperature vplivajo na vodni režim? Zakaj je voda v kraških jamah onesnažena, čeprav je čistilnih naprav vse več? Poslušaj. 

Foto: KPPJ, DLKJ in Radio 94