Rob Podtaborske stene – velike prepadne stene pod Šembijami –  predstavlja mejo  med kraškim Pivškim podoljem in flišno dolino Reke.  Gre za t. i. kontaktni kras, kjer se  apnenci narivajo na flišne plasti. V Podtaborski steni je veliko jam, tudi Uršnja luknja. Čeprav so jo raziskovali že v 19. stoletju, je še vedno zanimiva.

Najnovejša dognanja o njej lahko preberemo v lanski tretji številki znanstvene revije Annales, Series Historia et Sociologia (Anali za istrske in mediteranske študije). Soavtor članka je tudi biolog iz Notranjskega muzeja Postojna Slavko Polak. Kot domačin iz bližnjih Koritnic pozna tudi izročilo, povezano z imenom jame, ki so jo že leta 1880 obiskali arheologi in muzejev v Ljubljani in na Dunaju. Najdbe so šle na Dunaj, zapiskov pa ni. Nekaj let nazaj pa se je zgodba o jami, v kateri je veliko živalskih ostankov in orodja, ki sega v čas, ko so pri nas živeli neandertalci, začela odvijati. Poslušaj. 

Podočnik jamskega medveda iz Uršnje luknje, ki ga hrani Notranjski muzej Postojna. 

Foto: Notranjski muzej Postojna