Le malokatera cvetlica človeka tako razveseli kot drobcen zvonček. Lepo je opazovati prebujanje narave in novega življenja, od sramežljivega kukanja iz zemlje, do belih kimajočih zaplat. Navadnemu malemu zvončku se posveča tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Vodja te naše najstarejše kulturne, znanstvene in izobraževalne ustanove z neprekinjenim delovanjem dr. Jože Bavcon  je o navadnemu malemu zvončku v Sloveniji napisal tudi knjigo. Ko se sklonimo do kimajočih znanilcev pomladi in si jih dobro ogledamo, namreč opazimo, da se med seboj lahko zelo razlikujejo.

 Kot nam je povedal, je Slovenija  zelo raznolika dežela, pa naj gre za podnebje, relief, geološko podlago. Zato se lahko pohvalimo z raznolikim rastlinskim svetom. Še več, celo znotraj vrst najdemo veliko posebnosti. Veliko posebnežev je tudi med navadnimi zvončki. Z njimi se botanični vrt sistematično ukvarja že nekaj let. Ne samo, da so posebneži različno veliki, izstopajo v obliki cvetov in cvetnih listov ter obarvanosti, tega pomladina imamo na pretek. Belim zaplatam se obiskovalci Slovenije kar ne morejo načuditi. V pogovoru smo izvedeli tudi,  zakaj je navadni malo zvonček v Sloveniji, kljub temu, da ga imamo veliko, zavarovan. Poslušaj. 

Fotografije: Valentin Schein