Zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka Aneja Rože je v številki zgodovinske revije Kronike, ki je bila posvečena zgodovini Ilirske Bistrice, pripravila prispevek o postavljanju spominskih obeležij pesniku Dragotinu Ketteju in ritualov, ki so se ob njih vzpostavili. Po prvi svetovni vojni se je začelo postavljanje spominskih obeležij tistim, ki so bile pomembne osebnosti slovenskega narodna, za utrjevanje slovenske identitete.
Leta 1923 je bila postavljena grobnica vsem trem pokojnim predstavnikom slovenske moderne, Ketteju, Murnu in Cankarju. Dragotin Kette je med drugo svetovno vojno ostal na površju takratnega kulturnega življenja. Danes si ga lastijo na različnih koncih države, kjer je živel in deloval. V Sloveniji so danes postavljeni trije Kettejevi kipi, imamo štiri spominske objekte, tri ustanove so poimenovane po pesniku. Na Bistriškem je vzpostavljena tudi spominska pot.