Športno kulturno društvo in Krajevna skupnost Orehek sta nedavno pripravila predavanje o podobah in pomenu gradu Orehek, ki so ga vremenske razmere, slabo upravljanje lastnikov in zob časa že dobro načeli.  V goste so povabili arhitekta in umetnostnega zgodovinarja dr. Igorja Sapača, ki je o grajski dediščini na Slovenskem spisal več monografij.

Trenutno je tudi član projektne skupine pri raziskovalnem projektu Umetnost v času zatona plemstva: transformacije, translokacije in reintrepretacije. Projekt, ki ga vodijo na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta pri ZRC SAZU, financira Agencija za Raziskovalno dejavnost RS.

Orehovški grad ima pestro zgodovino, ki so jo zaznamovali mnogi lastniki in politične razmere. Prvič se ga omenja v 13. stoletju. Kako se je začela gradnja renesančnega dvora v Orehku, ni znano. Zgraditi ga je dal Ahacij Thurn, upravitelj Kranjske, protestant, ki  je večkrat sodeloval v bojih s Turki. Gospodarski razcvet in nemalo stilskih preobraz sta tako grad kot samva vas doživela  s prihodom plemiške družine Rossetti  iz Bergama.  Protiturško obzidje se je umaknilo  zahtevam novega časa. Od leta  a vse do nacionalizacije 1948 je bil grad dom poštnih upraviteljev, družine Dolenc. V to družino se je poročila tudi vnukinja Miroslava Vilharja in hčerka pisatelja Hinka Dolenca Jožefina Dolenc. Manj znano je dejstvo, da je po Dolenčevih, ki so grad temeljito obnovili v začetku 20.stoletja,  svoj pečat v gradu pustil tudi nacizem. V prejšnjem sistemu so v gradu Orehek bivali  zadružni delavci,  po denacionalizaciji ga je nekdanja lastnica Darja Dolenc predala v last Občini Postojna.  Zadnjih nekaj let grad sameva in vse bolj propada. V strehi osrednjega renesančnega dvora zeva luknja,  ki bi lahko postala usodna za rušenje tega kulturnega spomenika. Poslušaj. 

Foto: Dragana Čolić in Miran Kogovšek