Ob 70-letnici v Notranjskem muzeju Postojna potekajo predstavitve občin, ki jih muzej pokriva. Tokrat je na vrsti Logatec. Dr. etnoloških znanosti Milan Trobič bo v četrtek ob 19. uri spregovoril o furmanstvu med preživetjem in propadom. V Logatcu, kot drugod na Notranjskem, so bili furmani vseskozi prisotni. Zlato obdobje furmanstva je bilo do prihoda južne železnice Dunaj-Trst leta 1857. Spomin, kako so furmani na železnico vozili les, je še živ. Pred tem pa so prevažali vse, kar so ljudje potrebovali za življenje. Za Logatec je bilo značilno, da so oskrbovali idrijski rudnik, živosrebrno rudo pa vozili nazaj na železniško postajo, aktualna je bila tudi smer proti Žirem. Sočasno s furmanstvom so se razvijale tudi obrti, povezane s to dejavnostjo. Na poti med celino in morjem je pred Logatcem prednjačila Planina. V Logatcu na furmane spominja še nekaj materialnih ostalin, predvsem pa poimenovanja, še zlasti ledinska imena in imena velikih stavb ob glavni cesti. Te še nosijo imena po starih lastnikih, ki so bili povezani s furmanstvom. Več v prispevku. 

Na prvi fotografiji vidimo prevoz vina za gostilno Peter Antičevič iz Gornjega Logatca. Fotografija je nastala po letu 1930, avtor ni znan. Neznani sta tudi osebi na sliki. Druga fotografija pa prikazuje prevoz  lesa na železniško postajo Rakek. Avtor ni znan. Prva fotografija je bila v lasti pokojnega Antona Antičeviča, lastnik druge pa je Milan Trobič.