48 prostovoljcev je ob podpori Notranjskega regijskega parka, direkcije za infrastrukturo in upravljavca cest ob Cerkniškem polju dvoživke letošnjo pomlad reševalo kar 40 noči. Biolog s parka Rudi Kraševec je na začetku sezone napovedal 10.000 rešenih dvoživk, a jih je bilo manj. Drugod po Sloveniji je bilo število rešenih dvoživk tudi za 90 % manjše kot lansko leto, na Cerkniškem jezeru pa je bil upad le 15 %.
Če odštejemo povoze, lahko vzrok iščemo v sušah leta 2021 in 2022. Toliko so namreč stare dvoživke, ki so jih letos reševali. V mrestišča se namreč selijo le spolno zreli osebki. Dokler ob Cerkniškem jezeru ne bo podhodov za dvoživke, bo preživetje te lokalne populacije odvisno samo od prostovoljcev. Kljub njihovi pomoči, jih ob selitvi iz gozda na jezero od Cerknice do Goričic še vedno povozi 30 odstotkov, še raje več, saj vseh povozov ne utegnejo zabeležiti, Direkcija za infrastrukturo podhode dela le ob popolnih rekonstrukcijah cest. Regionalna cesta od Cerknice proti Grahovemu še ni na vrsti, podhodov ni niti na lokalni cesti do Goričic. Je pa, ko je obnavljala cesto od Grahovega do Bločic, direkcija tam naredila dva podhoda, ki sta se izkazala za dobro rešitev. Ne pozabimo, Cerkniško jezero je mokrišče svetovnega pomena, dvoživke pa so za mokrišča ključne vrste. Zakaj? Prisluhni prostovoljcu ni biologu z Notranjskega regijskega parka Rudiju Kraševcu.
