“Življenje nam marsikdaj ne da tistega, česar bi želeli, da pa nam tisto, kar potrebujemo,” pravi Ana Kaluža iz Postojne, mama otroka s posebnimi potrebami. Zelo dobro razume koncept drugačnosti, saj ima njen 16-letni sin Aspergerjev sindrom, obliko avtizma oz. vseživljenjsko stanje, ki se odraža v tem, kako posameznik razume svet okrog sebe, predeluje informacije in vzpostavlja odnose z drugimi. Pri tem je sicer zelo nadarjen na drugih področjih, zato je lahko neka oblika motnje tudi darilo.

Ana Kaluža je profesorica slovenščine na bližnji osnovni šoli in veliko dela z otroki. Opaža, da se število otrok s posebnimi potrebami povečuje. Družba je do tega še vedno neodprta, prisotni so zadržki, stereotipi in tabuji. Tudi zakonodajno bi morale biti stvari urejene na bolj sistemski ravni. Takšni otroci potrebujejo red in rutino, pomoč okolice pa je pri tem zelo dobrodošla. Če se jih podpira, lahko s svojo edinstvenostjo prodrejo zelo daleč. Izkušnje z njimi nas lahko obogatijo, saj nas taki otroci lahko zelo veliko naučijo. Več v prispevku.