V kulturnem domu v Cerknici je Ljoba Jenče v četrtek predstavila notranjski drevak, ki so ga konec lanskega leta vpisali v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine, in sicer kot prvo varovano enoto s tistega območja. Postopek za vpisa je vzpodbudila z namenom, da to edinstveno plovilo in znanje o njegovi izdelavi prideta tudi na Unescov seznam. Kot je poudarila Ljoba Jenče, so svoj del naloge za zdaj opravili. V nacionalnem registru je vpisan drevak kot primer žive dediščine, pa tudi Anton Lovko z Dolenjega Jezera, ki je nosilec izdelave drevaka ter izročila, ki ga je prenesel na sinova, v okviru projekta Hiše izročila pa tudi na mlade dijake srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni. Do vpisa na seznam nesnovne dediščine pri Unescu je še nekajletna pot, je še povedala in ob tem  dodala, da se to ne bo zgodilo, če drevak ne bo zaživel med ljudmi, če ga ne bodo uporabljali. Naslednji korak je, da država drevak razglasi za živo mojstrovino državnega pomena oziroma lokalna skupnost za mojstrovino lokalnega pomena. Drevak, podoben tistem na Cerkniškem jezeru, so uporabljali – in ga ponekod še vedno – tudi na Planinskem polju in v Loški dolini, Jezerci pa so to plovilo z ravnim dnom izdelovali tudi za uporabo na Ljubljanskem barju. O izvoru oblike in izdelave notranjskega drevaka je spregovoril podvodni arheolog Miran Erič z zavoda za kulturno dediščino, ki predpostavlja, da temelji na dva tisoč let stari tradiciji rimsko-keltskega izdelovanja ladij.

Tone Lovko, ki zna še narediti drevak in svoje znanje prenaša naprej   Foto: notranjski-park.si