Dnevi evropske kulturne dediščine letos potekajo pod sloganom Dediščina, umetnost in razvedrilo. Namen letošnje teme je prikazati mnogo vidikov tako snovne kot tudi nesnovne kulturne dediščine, posvečene umetnosti in prostemu času, s pomočjo katerih lahko uživamo v kulturi in pobegnemo iz vsakdana, pa naj gre za to, da se pokažemo v luči ustvarjalca, poznavalca, varuha, igralca ali obiskovalca. Dneve evropske kulturne dediščine pri nas koordinira  Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Letošnji, ki potekajo od 28. septembra do 12. oktobra, ponujajo  več kot 400 prireditev v 150 krajih po Sloveniji in v zamejstvu. Znova se jim pridružuje tudi Zavod Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja. Alenka Veber je avtobus ljubiteljev lepega odpeljala na Notranjsko. Tam so si v petih cerkvicah ogledali znamenite lesene kasetirane strope.

Najprej so se ustavili na Dolenjem Jezeru in si ogledali cerkev svetega Petra.  Najznamenitejša je kaseta s podobo svete Notburge v baročni notranjski noši. Znan je tudi lestenec, ki je bil po ustnem izročilu narejen v eni od javorniških steklarn. Naslednja postaja je bila cerkev svetega Vida v Martinjaku. Njen strop ima letnico 1621, na najznamenitejši kaseti pa je upodobljena ptica “Spoznaj samega sebe”.  Popotniki so se ustavili na Bloški Polici pri cerkvici svetega Vincencija in se povzpeli na Gornje Poljane, najvišjo točko Notranjske s sakralno dediščino in se nato spustili in spoznali še cerkev svete Jedrt v Nadlesku. Velika nadleška dragocenost je, poleg stropa, tudi lesena glava sv. Janeza Krstnika. s konca 13. stoletja. V Evropi so nekoč takšne glave izpostavljali v cerkvah na dan mučeništva Janeza Krstnika in lesena Janezova glava iz Nadleska je ena najstarejših v Evropi. V Loški dolini imajo kopijo, izvirnik pa hrani Narodna galerija. Poslušaj. 

Ptica “Spoznaj samega sebe” s slovenskim napisom iz leta 1621 v Martinjaku.