Snežniški grajski kompleks nima dobrega gospodarja. Grad, katerega upravlja Narodni muzej Slovenije, je odprt, del pristav je obnovljen, te pa kulturno ministrstvo neuspešno oddaja v najem. Na ministrstvu tako razmišljajo, da bi spremenili zakonodajo in v najem zasebniku oddali kompleks v celoti.

Območje gradu in grad sta kulturni spomenik državnega pomena. Kako je z oddajo tako pomembne dediščine v najem, nam je razložila arheologinja in muzeologinja ddr. Verena Vidrih Perko, ki je tudi pobudnica in soustanoviteljica doktorskega študija heritologije na Univerzi v Ljubljani. “Ne gre izključno za muzejski objekt, ampak za širši dediščinski objekt,” razlaga. Opozarja, da je pri tej potezi potrebna skrajna previdnost – tako zaradi same dediščine, s katero se mora še naprej ukvarjati stroka, kot zaradi njene dostopnosti širši javnosti. “Kdor bo imel kompleks v rokah, bo moral zagotoviti dostopnost do objekta v približno takem obsegu, kot je sedaj. Objekt ne sme postati predmet elitizma.” Mednarodne pogodbe, slovenska zakonodaja in ustava nalaga vsem, ki skrbijo za dediščino, dostopnost in možnost, da sodelujejo pri upravljanju nekega takega dediščinskega objekta. “Pravno in strokovno se je treba pripraviti, da bi preprečili morebitne negativne posledice,” je prepričana strokovnjakinja, ki ni a priori proti takšni potezi. 

Foto: Gorenjski muzej Kranj