17. aprila je svetovni dan hemofilije, motnje strjevanja krvi, ki ga je leta 1989 uvedla Svetovna zveza za hemofilijo v čast svojega ustanovitelja Franka Schnabla. Hemofilija je dedna bolezen, pri kateri bolnikom v krvi primanjkuje faktor strjevanja krvi, zaradi česar imajo daljše krvavitve. Bolezen je nekdaj veljala za veliko breme, a predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra Samo Zver pravi, da je za bolnike danes dobro poskrbljeno.
Težke hemofilike torej zdravijo z redno profilakso. Bolnik si v žilo vbrizga koncentrat manjkajočega strjevalnega faktorja. Profilaksa vzgaja imunski sistem, da ne začne razvijati protiteles na faktor. Mnogo dražje gensko zdravljenje pa ne samo obvladuje bolezen, ampak jo lahko tudi trajno pozdravi. Pa vendar strokovnjaki svarijo, ker gre za redko bolezen, še ne poznajo vseh dolgoročnih stranskih učinkov zdravljenja. Letno se v Sloveniji lahko rodi en, največ dva bolnika s to boleznijo, včasih pa tudi nihče.