Botanični vrt Univerze v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1810 kot Vrt domovinske flore. Ta najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji je od leta 2008 kulturni spomenik državnega pomena. Čeprav je eden najpomembnejših botaničnih vrtov na svetu, se v zadnjih desetletjih bori za obstoj in prostor. V preteklosti sta ga že prizadeli  gradnja Ižanske ceste in dolenjske železnice, če bo vanj posegel še načrtovani drugi tir železnice do Ivančne Gorice, bo ta zavzel skoraj še tretjino vrta. To pomeni tudi uničenje okrog 150 dreves, mnoga med njimi so stara preko sto let in so nenadomestljiva. Med epidemijo je vrt izgubil tudi lokacijo pod Rožnikom. Če ne bil prisoten tudi na trgu, ga najbrž ne bi bilo več, saj na trgu dobi dve tretjini denarja.

O pomenu  in ogroženosti Botaničnega vrta smo se pogovarjali z vodjo dr. Jožetom Bavconom, ki nam je povedal tudi, da Botanični vrt nikakor ni samo okras mesta. Je pomembna raziskovalna ustanova in eden od samo 18 botaničnih vrtov na svetu, ki imajo kar dva svetovna certifikata: za botanične vrtove in za ohranjanje rastlinskih vrst. Vključen je v pomembne mednarodne projekte in ima eno največjih semenskih bank v srednjeevropskem prostoru. Veliko dela na terenu po vsej Sloveniji, pri Ljubljani  ima v najemu tudi travnike.

Ob ustanovitvi je želel  današnji Botanični vrt, takratni Vrt domovinske flore, predstavljati rastlinstvo takratne Kranjske. Še danes se posveča rastlinstvu na Slovenskem, o naših vrstah so njegovi strokovnjaki  izdali okoli 30 knjig. Najbolj so ponosni na endemite.

Kljub mednarodni prepoznavnosti in priznanosti pa vodja ugotavlja, da današnjii odločevalci ne cenijo ne stroke ne hortikulture. Tudi matična ustanova vrta ni podprla, ga je pa zato javnost. Javna peticija za njegovo ohranitev se je najprej oblikovala doma, nato pa je stekla tudi v tujini. Klikni in poslušaj. 

Prikaz: Botanični vrt Univerze v Ljubljani