Kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije dr. Boštjan Laharnar je prejel priznanje Slovenskega arheološkega društva za enkraten izjemen dosežek na področju arheologije za monografijo Od Okre do Albijske gore, Notranjska med prazgodovino in antiko.

Knjiga je izšla lansko leto kot 45. zvezek serije Katalogi in monografije in obravnava postojnsko arheološko topografsko regijo oziroma širšo Notranjsko od pozne prazgodovine do vključno rimske dobe. Okra in Albijska gora v naslovu arheologovega dela sta ključni topografski orientacijski točki, ki dajeta notranjski pokrajini pomemben pečat. Gre za Nanos in Snežnik, saj Notranjska, kot jo pojmujejo arheologi,  zajema celotno današnjo primorsko-notranjsko regijo. Njen prvi poselitveni vrh je bil v  pozni bronasti dobi, gradnja in razvoj gradišč pa sta na tem območju dosegla vrh v železni dobi. Nekatera so ostala obljudena v rimski dobi, z zatonom rimske države pa so opustili tudi ta. Mejnik v preučevanju preteklosti Notranjske je bil sicer začetek uporabe podatkov zračnega laserskega skeniranja zemeljskega površja oz. lidarja v arheologiji Slovenije. Dr. Boštjan Laharnar je svojo monografijo med drugim predstavil že v Cerknici, Slavini, Parku vojaške zgodovine in Ilirski Bistrici.

Priznanje Slovenskega arheološkega društva za enkraten izjemen dosežek na področju arheologije ni edino priznanje, ki ga je prejel kustos za prazgodovino iz Narodnega muzeja Slovenije. Muzejsko društvo mu je leta 2020 podelilo Valvasorjevoi nagrado  za enkraten dosežek v letu 2020 kot soavtorju stalne arheološke razstave Zgodbe s stičišča svetov v Narodnem muzeju Slovenije, stanovsko društvo pa ga je leta 2018 nagradilo s priznanjem za soavtorstvo razstave Stari bogovi obmolknejo. Šentviška planota v arheoloških dobah.