Jamski medvedi so bili v času ledene dobe pogosti tudi na ozemlju današnje Slovenije, kar potrjuje velika količina kosti v jamah. Zanimivo zbirko njegovih kosti pa je konec lanskega dobil Prirodoslovni muzej Slovenije. Muzeju jo je podarila oziroma vrnila ena izmed ljubljanskih srednjih šol. V preteklosti so namreč šole muzeje pogosto prosile za naravoslovne zbirke, ki so jih nato uporabljale kot učne pripomočke. Med njimi je najbolj zgovorna spodnja čeljustnica jamskega medveda iz Križne jame. 

Zaradi napisa na njej v muzeju domnevajo, da gre celo za kost iz izkopavanj, ki jih je v drugi polovici 19. stoletja v Križni jami izvajal Ferdinand von Hochstetter v sodelovanju s Karlom Dežmanom. Pred mikrofon smo povabili vodjo Kustodiata za geologijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije mag. Matijo Križnarja. Pogovarjali smo se tudi o tem, zakaj je toliko starih najdb z območja današnje Slovenije v muzejih po tujini, seveda pa so nas najbolj zanimali jamski medvedje. Če bi radi vedeli, ali je Križna jama res njihovo grobišče in  zakaj so tam poginjali; ali so izumrli samo zaradi hudega mraza ali ima prste vmes še kaj drugega in kaj novega njihovi ostanki še lahko povedo paleontologom, kliknite in poslušajte. 

Foto: Matija Križnar, Prirodoslovni muzej Slovenije