Visokodebelni travniški sadovnjaki nas jeseni razveselijo z zdravim sadjem, saj so stare sorte odporne. V preteklost jih je bilo še več in so tako sadovnjaki kot posamezna drevesa oblikovala podobo naše kulturne krajine, hkrati so preprečevala izhlapevanje, erozijo tal, nudila senco in pomenila zavetje za živalske vrste, ki so okoli kmetij skrbele, da je bilo škodljivcev na poljščinah malo. Z obnovo in ponovno zasaditvijo travniških sadovnjakov ter njihovo popularizacijo v širši in strokovni javnosti, se je ukvarjal projekt, ki se zaključuje v teh dneh. Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja je povezal več partnerjev.

Sofinancirata ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Vodilna partnerica Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je k sodelovanju med drugim pritegnila tudi kmetije iz različnih slovenskih regij. Med njimi sta bili tudi Turistična kmetija Pri Andrejevih iz Narina in Kmetija Zaplana oziroma Marinčev grič. O projektu, njegovih rezultatih in ambicijah smo se pogovarjali z dr. Markom Dobrilovičem iz Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete. Poslušaj priložen posnetek.