V sozaložništvu Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica in Založbe Maks Viktor ter ob podpori Občine Cerknica je izšel prevod najpomembnejšega  znanstvenega dela 18. stoletja o naših krajih Oriktografija Kranjske Baltazarja Hacqueta. Delo je sicer posvečeno geografskemu in geološkemu opisu Kranjske, Istre in sosednjih dežel, vendar Hacquet vanj mestoma vključuje tudi narodopisne vsebine.

Po prevodih Steinbergovega Temeljitega poročila o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru in Gruberjevih Hidrografskih  in fizikalnih pisem iz Kranjske gre za tretje delo, ki je izšlo v sozaložništvu omenjenih založbe in knjižnice.  Prevode temeljnih znanstvenih del svojega časa, ki govorijo o današnjem slovenskem ozemlju, pa je založba Maks Viktor začela s Slavo Vojvodine Kranjske. Razvoj znanosti je moč čutiti v vseh prevedenih delih, pravi direktor založbe Tomaž Čeč, z Marijo Hribar ter Valentinom Scheinom sourednik izdaje.  Prepričan, da je tudi Hacquet  zanimiv za  bralce, tudi notranjske, saj obravnava skoraj celotno ozemlje današnje Slovenije. Hacqueta označuje za enega temeljnih krasoslovcev. Založba in knjižnica si še nista oddahnili. Računata, da bo delo Josepha Antona Nagla, ki opisuje redkosti narave v vojvodini Kranjski, izšlo letos. Gre za odziv na Valvasorjevo Slavo, ki se je razširila po Evropi. Ne samo, da bo delo izšlo v slovenščini, izšlo bo prvič, saj je Nagel za seboj pusti le rokopis, ki ga hrani Nacionalna knjižnica na Dunaju. Poslušaj. 

Foto: Založba Maks Viktor in Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica