V vseh slovenskih regijah so začeli pripravljati  regionalne prostorske plane. Predstavitev in razprava o izhodiščih regionalnega prostorskega plana primorsko-notranjske regije bo danes ob 17.30 v ilirskobistriškem Domu na Vidmu.

Z regionalnimi prostorskimi plani nameravajo uvesti novo raven prostorskega načrtovanja, med umeščanjem vsebin, ki so pomembne za vso državo, in tistimi, ki so umeščene na ravni občin. Regionalni plan bo nadomestili strateški del občinskih prostorskih načrtov vseh občin v regiji in bo za občine zavezujoč dokument. Prvi korak je priprava izhodišč, ta opredeljuje tudi ključne izzive na posameznih področjih. Med zapisanimi ključnimi izzive med drugim najdemo: avtocesto do Jelšan, posodobitev železniške infrastrukture in potrebo po povezani prometni infrastrukturi; pomanjkanje stanovanjskih enot in njihovo povezavo z družbeno infrastrukturo. Treba bo poiskati prostor za širitev obstoječih in umestitev  novih gospodarskih con med kmetijske in gozdne površine ter območja zavarovane narave in ustvariti pogoje za visoko kvalificirana delovna mesta.  Kljub temu pa bo treba z regijsko krajinsko zasnovo ohraniti identiteto prostora  in previdno upravljati z vodnimi viri.

Namen današnjega srečanja  je predstavitev osnutka izhodišč, ki jih je v sodelovanju z občinami pripravila regijska razvojna agencija, obiskovalci pa bodo lahko razpravljali in prispevali svoje ideje, so sporočili organizatorji.  

V Notranjskem muzeju Postojna je na ogled razstava Sedem mrestov, ki je del projekta Life Amphicon. Pripoveduje zgodbo o projektu, ki varuje in ohranja dvoživke ter obnavlja njihove habitate. Mednarodni projekt devet partnerjev iz Slovenije, Nemčije in Danske izvaja na šestih Natura 2000 območjih, je povedala strokovna vodja projekta Katja Poboljšaj.

Herpetologinja iz Centra za kartografijo favne in flore dodaja, da so dvoživke po vsem svetu, tudi v Sloveniji, ogrožene zaradi zelo podobnih dejavnikov. To niso samo povozi, ampak tudi izginjanje in slabšanje njihovih življenjskih prostorov. Na projektnih območjih bodo izboljšali vse. Pomemben del projekta pa je tudi prenos znanja. Projektni partnerji s svetovanjem o ukrepih  za varstvo dvoživk pomagajo občinam, aktivnosti širijo po celotni državi tudi s svetovanjem pri projektih državnih cest. Poslušaj. 

Knjižnica Logatec jutri zvečer vabi na 5. Žigonov večer. Spominski večer pripravlja v logaškem Narodnem domu ob obletnici rojstva pesnika, fotografa in dobrotnika Andreja Žigona. Letošnjega namenjajo novi številki literarne revije Osrčenje. Pobudnik prve številke je bil prav Žigon. Druga številka prihaja po tridesetletnem premoru. Urednik Vid Sark pravi, da je vsebina sestavljena podobno kot v prvencu, ko so zbrali dela logaških ustvarjalcev in drugih pesnikov in pisateljev, ki so bili povezani z njimi.
Nova številka literarne revije združuje povečini prozna in poetična dela, ki so bila pridobljena v letih 1993-94 in pred tem časom niso bila objavljena. 5. Žigonov večer bo povezovala Branka Novak, poleg pogovora z urednikom revije se obetajo tudi glasbene točke Boštjana Sokliča. Prireditev bo obogatena s projekcijo Žigonovih fotografij in recitacijami domišljijskih pripovedi učencev Osnovne šole “8 talcev” Logatec, pod mentorstvom Jasne Brenčič.

Ministrstvo za kulturo zagotavlja, da bo razpis za oddajo obnovljenega dela pristav pri gradu Snežnik kmalu objavljen, obnova celotnega kompleksa pa je prioriteta v procesu priprave novih Regionalnih prostorskih načrtov.

Kot so pojasnili, se je v  začetku leta 2024  ministrstvo z občino Loška dolina pogovarjalo  o možnostih, da bi snežniške pristave prevzel občinski javni zavod za kulturo in turizem. Na sestankih so bili prisotni tudi predstavniki Društva ljubiteljev gradu Snežnik. Ker je objekt prenovljen predvsem za gostinske namene, so se na koncu z občino dogovorili, da lastnik, ministrstvo za kulturo, objekt neposredno odda zainteresiranemu gostincu in začeli pripravljati javni razpis za najemnika Pristav. Opraviti je bilo treba novo cenitev objekta, ki so jo prejeli konec poletja 2024. »Trenutno je priprava razpisne dokumentacije v zaključni fazi na naši Službi za investicije in premoženje, razpis pa nameravamo objaviti čimprej,« odgovarjajo na ministrstvu, kjer so celovito ureditev grajskega parka in kompleksa gradu Snežnik s pristavami izpostavili tudi kot osrednjo prioriteto med projekti na področju kulturne dediščine v procesu priprave novih Regionalnih prostorskih načrtov. 

Protest  Društva ljubiteljev gradu Snežnik pa ministrstvo vidi v pozitivni luči.  Zaveda se   zavzetosti društva  in pomena njegove vloge v skupnosti ter pri kulturni ponudbi na gradu Snežnik. »Na ministrstvu cenimo njihova prizadevanja in aktivno opozarjanje na to, da so pristave že predolgo zaprte. Odprti smo za nadaljnji dialog ter sodelovanje z njimi in z vsemi zainteresiranimi stranmi,« so zapisal v odgovoru.

Kot pojasnjujejo, se na ministrstvu za kulturo že od začetka mandata aktivno lotevajo problema objektov kulturne dediščine, ki so bili prenovljeni v prejšnjih mandatih, a so ostali zaprti in nedostopni, ker ob prenovah ni bilo ustrezno poskrbljeno za njihovo dolgoročno upravljanje. Tako so maja  2024 prenovljeni grad Borl predali v upravljanje Občini Cirkulane, decembra pa smo Občini Žužemberk predali v upravljanje prenovljeno Auerspergovo železarno Dvor. Zdaj pa so aktivnosti ministrstva  usmerjene v predajo, upravljanje in otvoritve gradu Pišece ter grajskih pristav pri gradu Snežnik.

Foto grajskega kompleksa: Open Aerial Map 

Društvo ljubiteljev gradu Snežnik se je še z drugimi lokalnimi organizacijami povezalo v civilno iniciativo. Ministrstvo za kulturo poziva, naj odpre pristave gradu Snežnik. Te so, s krajšo prekinitvijo, ko je v obnovljenem delu delovalo gostišče, zaprte že skoraj 20 let. Kot pravi društvo, se ni končala niti prenova, za katero so bila zagotovljena finančna sredstva. Na to je pred praznimi pristavami opozorilo 1. januarja, naslednji javni protest bo 2. februarja.

Predsednik Društva ljubiteljev gradu Snežnik Marko Gorše meni, da bi bilo vitalno posestvo velikega pomena – ne samo za društvo in Občino Loška dolina, ampak za celo Notranjsko. Snežniški kompleks poleg gradu, ki ga upravlja Narodni muzej Slovenije, sestavljata še park in več  stavb  – pristav, s katerimi bi moralo upravljati ministrstvo za kulturo. Obnovljenih je le del, pa še te so zaprte. Društvo Ljubiteljev gradu Snežnik, ki je oblikovalo tudi peticijo za oživitev grajskih pristav, si želi, da bi bilo dokončanje investicije še naprej del nacionalne kulturne strategije. Poslušaj. 

Foto: Fb profil Civilna iniciativa za oživitev pristav gradu Snežnik