Občina Pivka bo za financiranje javne gasilske službe v letu 2025 namenila 488 tisoč evrov. Pogodbo o opravljanju lokalne javne gasilke službe so predsedniki Prostovoljnih gasilskih društev Pivka, Košana, Zagorje in Palčje, Rok Sovdat, Danjel Boštjančič, Simon Žele in Primož Rebec, ter predsednik Gasilske zveze Postojna Robert Šantelj z županom Občine Pivka Robertom Smrdeljem podpisali minulo sredo.

Za redno delovanje  je namenjenih 103.500 evrov, od tega za delovanje vseh štirih društev 83 tisočakov, za delovanje Gasilske zveze Postojna pa 9 tisoč evrov.  Občina bo zagotovila še dodatna sredstva za specifične potrebe, med njimi so tudi pnevmatike za vozilo PGD Košana v višini 4.500 evrov, podpora gasilski mladini v višini 750 evrov za vsako društvo in sredstva za opravljanje vozniških izpitov C-kategorije, v skupnem znesku  tisoč evrov za vsako društvo.

Novo, 352 tisoč evrov vredno gasilsko vozilo, bo dobilo košansko društvo. Denar za nakup in nadgradnjo je zagotovila občina. Iz sredstev požarne takse bodo 15 tisoč evrov namenili za nakup gasilskega vozila GVC-1 in 10 tisoč evrov za nabavo gasilskega vozila GVM, oboje za potrebe PGD Košana. 11 tisoč evrov pa bo šlo za nakup potrebne gasilske opreme vseh štirih društev. Za osebno zaščitno opremo bodo letos v Pivki odšteli 17 tisoč evrov, za vzdrževanje gasilskih domov pa 16 tisočakov.

Župan Robert Smrdelj je ob podpisu pogodbe poudaril ključno vlogo gasilcev, ki so vsakodnevno vpeti v zaščito in reševanje v občini, ter izrazil stalno podporo Občine Pivka njihovemu nesebičnemu delu.

Foto: arhiv Občine Pivka 

V Hiši kulture v Pivki letošnje razstavno leto začenjajo z deli vizualne umetnice mlajše generacije Nike Rupnik. Logatčanka ustvarja na področju slikarstva, grafike, risbe in instalacije. V svojem delu raziskuje sodobno življenje, ki ga zaznamuje nasičenost z informacijami, hiter tempo, spremenljivost in začasnost. Vse to v ljudeh ustvarja občutja preobremenjenosti, odtujenosti, krhkosti in minljivosti.
Odprtje razstave Kontra plan bo ta petek ob 19. uri. V njej se umetnica poigrava s transformacijo risbe. V prvem prostoru bo ponudila vpogled v svoj risarski opus prek izbranih reprezentativnih del, v osrednjem prostoru si bodo sledile barvne risbe na pleksi steklu, ki se pomočjo svetlobe odslikavajo na steni za njimi. V zadnjem prostoru bodo enobarvne risbe na pleksi steklu, ki jih umetnica obenem obravnava kot grafične matrice, in njihove odtise na papirju. Dela bodo na ogled do konca januarja.

Po letu 2018, ko je na oder postavila komedijo Čaj za dve in jo uprizarjala še naslednje leto, se je znova zbrala Gledališka skupina Kulturnega društva Rak Rakek. Gledališko predstavo domačinke Bojane Mišič Kdo je ubil Mici bo premierno uprizorila danes zvečer v Cerknici in komedijo v nedeljo ponovila še v Begunjah.

Kot je povedala vodja skupine Martina Ličen Žorž, so se ponovno zbrali po koronskem premoru, saj je leta 2024 je padla ideja, da bi skupina ponovno zaživela. Odločili so se, da bodo ponovili prvo igro, ki so jo pred 20 leti prvič zaigrali kot novoustanovljeno društvo. Igro Bojane Mišič Kdo je ubil Mici so le prestavili v sodoben čas. Zbrali so se stari člani in k sodelovanju skušali pritegniti tudi nove.

Komedija  govori o ostareli gospe Mici Revše (Olga Braniselj), ki živi sama v stanovanju v bloku. K njej prihaja vnuk Boris (Marjan Obreza) s punco Mišo (Martina Ličen Žorž). Vnuk je počasi naveličan čakanja na  Micino smrt, zato se z punco odločita, da zadevo malo pospešita. Vendar pa se jima v načrt vmešavajo sosedje iz  bližnjih stanovanjih. To so Višnja (Vlasta Ivančič), ki je zagreta za Mileta Kitiča,  Stana (Snežna Obreza), ki je malce odvisna od kuhanja zelja, hišnik Ludve (Ludvik Palčič), ki ima oči in ušesa povsod, akviziter (David Žnidaršič), ki je na trenutke že malo nadležen in  Mišina mama, gospa Grebatovič (Sandra Mele), ki si želi le najboljše za svojo hčerko. Kdo pa je v resnici ubil Mici,  oziroma kaj se zgodi z njo, pa razkrije detektiv (Vasilij Škrlj), ki budno spremlja druščino. Pod režijo se je podpisal Vojko Boštjančič, s katerim je društvo sodelovalo že pri predstavi Čaj za dve, zaradi okoliščin pa ga je kasneje zamenjal  Miha Razdrih, ki je poskrbel tudi za dramaturgijo. Prišepetovalka je Damijana Škrlj, za tehniško pomoč je zadolžen Maks Žorž in za fotografijo Alen Ivančič.

Ker je zanimanje za ogled komedije veliko, jo bo Gledališka skupina KD Rak Rakek v Kulturnem domu Cerknica odigrala tudi 9. februarja, saj je današnja predstava razprodana.

Martina Ličen Žorž, Maruša Mele Pavlin 

Foto: arhiv gledališke skupine 

Bistriška glasbenika Peter in Žiga Smrdel sta kot vodja zasedbe Smrdel Brothers združila moči z legendo slovenske zabavne glasbe Otom Pestnerjem za nov projekt »Zlati portret« s ciljem, da skladbam, ki z različnih nosilcev zvoka odmevajo že desetletja, nadenejo novo, nekoliko sodobnejšo preobleko. V regiji ga bodo predstavili v Cerknici, Postojni in Ilirski Bistrici.
Brata Smrdel imata pri aranžmajih znanih melodij Ota Pestnerja proste roke, a v skladbe nista obsežno posegala. Sta pa jih nekoliko osvežila in dodala nekaj mladosti in iskrivosti. Pestner ni edini vrhunski slovenski glasbenik s katerim sta bobnar Žiga in basist Peter Smrdel že zasnovala avtorski projekt, v decembru sta v Ilirski Bistrici nastopila z Marino Martensson.

V vseh slovenskih regijah so začeli pripravljati  regionalne prostorske plane. Predstavitev in razprava o izhodiščih regionalnega prostorskega plana primorsko-notranjske regije bo danes ob 17.30 v ilirskobistriškem Domu na Vidmu.

Z regionalnimi prostorskimi plani nameravajo uvesti novo raven prostorskega načrtovanja, med umeščanjem vsebin, ki so pomembne za vso državo, in tistimi, ki so umeščene na ravni občin. Regionalni plan bo nadomestili strateški del občinskih prostorskih načrtov vseh občin v regiji in bo za občine zavezujoč dokument. Prvi korak je priprava izhodišč, ta opredeljuje tudi ključne izzive na posameznih področjih. Med zapisanimi ključnimi izzive med drugim najdemo: avtocesto do Jelšan, posodobitev železniške infrastrukture in potrebo po povezani prometni infrastrukturi; pomanjkanje stanovanjskih enot in njihovo povezavo z družbeno infrastrukturo. Treba bo poiskati prostor za širitev obstoječih in umestitev  novih gospodarskih con med kmetijske in gozdne površine ter območja zavarovane narave in ustvariti pogoje za visoko kvalificirana delovna mesta.  Kljub temu pa bo treba z regijsko krajinsko zasnovo ohraniti identiteto prostora  in previdno upravljati z vodnimi viri.

Namen današnjega srečanja  je predstavitev osnutka izhodišč, ki jih je v sodelovanju z občinami pripravila regijska razvojna agencija, obiskovalci pa bodo lahko razpravljali in prispevali svoje ideje, so sporočili organizatorji.