Leto: 2025

  • PROJEKTI SO IZBOLJŠALI STANJE OGROŽENIH VRST V OBEH PARKIH

    V začetku tedna, 3. marca, smo obeležili Svetovni dan prostoživečih živali in rastlin. Letošnja tema »Financiranje ohranjanja narave: vlaganje v ljudi in planet« je izpostavila vlogo financiranja za zavarovane vrste. Ker skoraj milijonu živalskih in rastlinskih vrst po svetu grozi izumrtje, omenjena tema poudarja nujnost trajnostnega in inovativnega financiranja za zaščito biotske raznovrstnosti in prihodnost človeštva. Slovenija ima izjemno visoko biotsko raznovrstnost, saj leži na stičišču alpskega, panonskega, dinarskega in sredozemskega sveta. Na svojo naravo smo lahko ponosni tudi v primorsko-notranjski regiji. Občini Cerknica in Pivka sta vzpostavili tudi dve območji zavarovane narave  – Notranjski regijski park in Krajinski park Pivška presihajoča jezera. 

    Direktor Notranjskega regijskega parka Leon Kebe razmišlja, da je za reševanje oziroma ohranjanje vrst na voljo premalo sredstev, kar potrjujejo tudi podatki. Trenutno v ohranjanje biotske raznovrstnosti po svetu vlagamo približno 137 milijard evrov letno, vendar je ocenjeno, da bi za učinkovito varstvo na leto potrebovali vsaj 788 milijard. Notranjski regijski park je pri pridobivanju evropskih sredstev, še posebej iz mehanizma Life, zelo uspešen. To se pozna tudi v izboljšanju stanja ogroženih vrst, a žal se to dogaja le v delu parka. Podlaga za sofinanciranja so namreč Natura 2000 območja, več kot polovica zavarovanega območja pa ne sodi v to omrežje, kar pomeni, da je zanjo izredno težko dobiti sredstva. Tudi vsa delovna mesta so vezana na projekte, ki se odvijajo na Natura 2000 območjih, zato se z ostalimi ukvarjajo premalo. 

    Notranjski regijski park z izjemo naselij, prometnic in še nekaj drugih izjem obsega ozemlje celotne Občine Cerknica. Krajinski park Pivška presihajoča jezera pa je manjši. 140 kvadratnih kilometrov je dobra polovica Občine Pivka. Srce zavarovanega območja so presihajoča jezera. Vodja krajinskega parka Tadej Kogovšek je optimističen in zadovoljen, ker kot posamezniki in družba vse bolj poznamo pomen biotske raznovrstnosti. Pri tem igra ključno vlogo izobraževanje javnosti, kar pivški park dosega tudi pomočjo evropskih projektov. Ljudje se tudi vse bolj zavedamo, da izboljšanje stanja živalskih in rastlinskih vrst pomeni tudi izboljšanje okolja, v katerem živimo. Uspeh delovanja Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera se kaže v stanju v naravi. Na Pivškem se trudijo, da k sodelovanju pritegnejo še druge sektorje, ki upravljajo prostor. Poslušaj. 

     

     

    Fotografije jadranske smrdljive kukavice, zelene rege in kranjskega jegliča so iz arhiva Radia 94, navadne netopirje pa je v okviru projekta Kras.Re.Vita fotografiral Blaž Blažič.   Vrste najdemo v enem ali drugem parku ali celo obeh. 

     

     

     

    .  

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • HRIBSKI URHI SO ZADOVOLJNI Z NADOMESTNIM DOMOM

    Projekt KRAS.RE.VITA, ki je na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju potekal med letoma 2017 in 2023, je bil posvečen izboljšanju stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišč in barjanskih površin na obeh kraških poljih. To je pomagalo tudi več rastlinskim in živalskim vrstam. Med živalmi, ki so zelo prizadete zaradi izginjanja življenjskega prostora, je tudi hribski urh.

    Notranjski regijski park je za to dvoživko z Rdečega  seznama ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki je tudi Natura 2000 vrsta, leta 2028 uredil nov življenjski prostor. V bližini uničenega  naravnega okolja  hribskega urha,  ki je bilo v bližini Nove Karlovice, je v tla vkopal štiri bazene. Čeprav se je projekt že zaključil, pa nanje ni pozabil,  žabice pa tudi ne. Bazeni so jih polni. Več v prispevku. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • TAKŠNEGA BOTANIČNEGA ODKRITJA NI BILO ŽE 200 LET

    Mednarodna skupina raziskovalcev iz Črne gore, Francije, Hrvaške, Kitajske, Slovenije in Španije je v Črni gori odkrila in opisala nov rastlinski rod ter vrsto. Raziskavo je vodil višji kustos iz Prirodoslovnega muzeja na Reki  dr. Boštjan Surina, Ilirskobistričan je tudi  sodelavec oddelka za biodiverziteto Univerze na Primorskem.

    Kot so sporočili iz univerze, odkritje novih vrst za znanost ni redkost, zlasti ob uporabi sodobnih raziskovalnih metod, medtem ko je odkritje novih rodov praviloma zelo redek dogodek. Odkritje in opis novega rastlinskega rodu in vrste Petrolamium crnojevicii na izrazito kraškem terenu, v težko dostopnem območju Črne gore, predstavlja eno največjih, če ne največje, odkritij v zadnjih 200 letih raziskovanja raznolikosti in evolucije rastlin.

    Novo odkrita rastlina ima najbližje živeče sorodnike na visokogorskih meliščih Himalaje. Uspeva v razpokah apnenčastih sten na zelo omejenem območju Črne gore med Cetinjem in Podgorico. Zaradi izjemno majhnega območja razširjenosti in številnih potencialnih groženj je vrsta predlagana za uvrstitev na rdeči seznam kot kritično ogrožena.

     Gre za rastlino  iz družine ustnatic (Lamiaceae), ki je zaradi svojih zdravilnih lastnosti in vsestranske uporabe ena najbolje raziskanih rastlinskih družin. Izsledke raziskave novega rodu in vrste Petrolanium Crnojevici so  februarja objavili v mednarodnem znanstvenem časopisu Taxon.

     

    Vir in fotografiji: Oddelek za biodiverziteto Univerze na Primorskem, 

     

    • Novoodkrita rastlina v Črni gori  1 Foto UP
  • PRILJUBLJENO GREGORJEVO JE VEDNO TRAJNOSTNO NARAVNANO

    Gregorjevo je ena večjih, če ne celo največja prireditev na Logaškem. Občina in Komunalno podjetje Logatec si že vrsto let prizadevata, da je naravnana čim bolj trajnostno. Med razstavljavci na Gregorjevem sejmu, letos jih bo okoli 160, so tako dobrodošli tisti z domačimi izdelki, pridelki in sadikami.

    Tudi med vsebinami spremljevalnega dogajanja, to so zlasti predavanja, prednjačijo samooskrbne teme. Osrednji dogodek Gregorjevega je seveda Gregorjev sejem, letošnji bo to soboto. Tudi tokrat bodo kulturno dogajanje na sejmu oblikovali društva in organizacije iz Občine Logatec, je povedal vodja prireditve Matjaž Kurent iz Komunalnega podjetja Logatec. Poslušaj. 

     

    Gregorjev sejem 2023 

    Foto: arhiv Občine Logatec 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin