V Postojni in na Rakeku je bila minuli teden javna predstavitev pobude za državni prostorski načrt za nadgradnjo železniške proge na odseku med Logatcem in Postojno. V okviru predlaganih sprememb bi traso poravnali tako, da bi vlaki lahko pridobili na hitrosti, kar bi se izrazito poznalo na potovalnem času. Konkretno izračuni kažejo, da bi po nadgradnji z lokalnim vlakom od Logatca do Ljubljane namesto 50 minut, potovali le 31 minut. Iz Postojne pa namesto uro in 13 minut le 44 minut. Z regionalnim vlakom bi sicer na cilj prišli še hitreje.
Največje predvidene spremembe so na Rakeku, zato ni presenetljivo, da je prejšnji teden veliko krajanov obiskalo javno predstavitev v dvorani tamkajšnjega gasilskega doma. Jutri ob 17. uri bo v veliki sejni sobi Upravnega centra Logatec še zadnja javna predstavitev. Pobuda je do 17. aprila javno objavljena v digitalni obliki v prostorskem informacijskem sistemu oziroma na vladnem spletnem portalu Državno prostorsko načrtovanje. Pripombe in predloge se lahko poda na javni predstavitvi ali se jih pošlje na Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Iznajdljivost, skromnost in toplina so skupni imenovalec nove začasne razstave Iz drobtin preteklosti na gradu Prem. Mateja Kakež iz Pokrajinskega muzeja Koper jo je poimenovala Okusi domačnosti. Na njej spoznamo navade in predmete, povezane s hrano, ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja.

Kustosinja pravi, da nam je tema domača in blizu, a večini le na prvi pogled. S spremenjenimi  časi se je zamenjal del opravil, okusov in kuhinjske opreme. Poslušaj. 

Foto: spletna stran Občine Ilirska Bistrica 

V Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo praznujejo prvo obletnico odprtja Centra za zdravljenje neplodnosti, v katerem so že dočakali prve uspešne nosečnosti in rojstva otrok, spočetih s pomočjo oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Kot so zapisali v sporočilu za javnost, njihov prihod na svet predstavlja pomemben mejnik tako za bolnišnico kot za številne pare, ki so si dolgo prizadevali za zanositev.

Center OBMP je tako že v prvem letu delovanja izkazal odlične rezultate in pričakujejo, da bodo njihovi strokovnjaki v prihodnosti še uspešnejši pri zdravljenju neplodnosti po klasičnem IVF postopku ali metodi ICSI. V letošnjem letu načrtujejo od 300 do 400 postopkov OBMP.  

Postojnski center je tretji tovrstni v Sloveniji in edini v zahodnem delu države. Zagotavlja najvišje standarde oskrbe ter oseben in prilagojen pristop k zdravljenju neplodnosti brez čakalnih dob. Redno primerjajo rezultate postopkov, ki so primerljivi z ostalimi slovenskimi oziroma evropskimi centri.

Bolnišnica Postojna ostaja ena vodilnih ustanov na področju reproduktivnega zdravja, saj poleg OBMP omogoča tudi porode v vodi, babiško hišo in porod z epiduralno analgezijo. Lani se je v njej rodilo 1338 novorojenčkov, uspešni pa so tudi na področju specialistične obravnave in operativnega zdravljenja ginekoloških težav.

Odprtje centra je rezultat 1,35 milijona evrov vredne investicije, ki jo je financiralo Ministrstvo za zdravje. Naložba je zaradi upada rojstev pomembna tudi za državo.    

V Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna bodo obletnico in  letošnji svetovni dan zdravja, ki  poteka pod geslom »Zdravi začetki, svetla prihodnost«, obeležili s simbolično akcijo »Iz malega zraste veliko«. V ponedeljek, med 9. in 10. uro,  bodo skupaj s pokroviteljem, drevesnico iz Štivana pred bolnišnico brezplačno delili sadike dišavnic in okrasnih rastlin – kot simbol novih začetkov, trajnosti in vračanja k naravi.

Foto: Valter Leban 

Cerkničan Leon Kebe je lani prevzel vodenje Notranjskega regijskega parka, kjer je delal že ob ustanovitvi zavoda. Spominja se, da je bilo treba pred več kot 20 leti na marsikaterem področju orati ledino. Zdaj pa, poenostavlja, njegovo delo obsega skrb za to, da sodelavci delajo radi, v miru in z veseljem.

Pri tem mu pomagajo izkušnje, ki jih je pridobil na odgovornih delovnih mestih doma in v tujini. Je priznan in cenjen naravovarstvenik, širša in strokovna javnost ga najbolj poznata kot ustanovnega člana in prvega generalnega sekretarja Zveze parkov Dinarskega loka, ki sega od Triglava do naravnih znamenitosti Albanije. Prisluhni. 

Prostovoljci Varuhi dvoživk Cuprnške žabe so ob pomoči in strokovni podpori Notranjskega regijskega para letos ob Cerkniškem polju rešili 8.027 dvoživk.  Akcijo, začeli so jo v drugi polovici februarja, so zaključili v nedeljo, na terenu so bili 26 večerov.  Pred povozi  na spomladanski selitvi iz gozda do mrestišč so dvoživke reševali na regionalni cesti med Cerknico in Grahovim ter na lokalni cesti med Goričicami in Gorenjim Jezerom.

Največ dvoživk so rešili v in pri Martinjaku. Še vedno so najbolj pogoste krastače, rešili so jih dobrih pet tisoč, presenetilo jih je veliko število rjavih žab.  Prostovoljci zdaj držijo pesti, da bo razvojnemu ciklu dvoživk naklonjeno vreme. Priprave na novo sezono bodo stekle kmalu, je povedal biolog z Notranjskega regijskega parka Rudi Kraševec. Računa, da bo prihodnje leto ograje dvakrat ali trikrat več. Poslušaj.

Foto: Varuhi dvoživk Cuprnške žabe Cerkniško jezero