Za domovino evropske znanosti velja stara Grčija in kakšen fenomen je Cerkniško jezero, nam pove dejstvo, da ga je omenjal že antični geograf Strabon. Poudarjeno veliko jezero najdemo na starih zemljevidih Evrope, s presihajočim poljem so se ukvarjali predhodniki moderne znanosti, vznemirja pa tudi sodobne znanstvenike. Na pobudo Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica imamo v slovenskem jeziku tudi vsa ključna dela, v katerih lahko opazujemo razvoj krasoslovja, pa tudi prilagajanje objezerskega človeka nepredvidljivi vodi.

Med prevedenimi deli je tudi pred desetimi leti izdano Temeljito poročilo o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru Franca Antona Steinberga, letos marca pa je predstavila še  prevod njegove knjige Prečudovito jezero ali opis Cerkniškega jezera na Kranjskem, povzetek nemškega izvirnika, ki je izšel v Bruslju. Spremno besedo je napisal akademik, prof. dr. Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Povedal je, da so izdaje avtorjev, ki so se ukvarjali s Cerkniškim jezerom in na ta način seveda s krasom, zelo pomembne, saj opisujejo kraške pojave, ki so svetovnega pomena. Izdaje tovrstnih del pa krepijo zavedanje domačinov, na kako posebnem kraju jim je dano živeti. Poudaril je, da  tem avtorjem ne smemo ničesar očitati. Nasprotno, prvi so začeli v razlaganje kraških pojavov vključevati zadnja dognanja iz takrat razvijajoče se naravoslovno znanosti.  V spremni besedi Franci Gabrovšek tudi posvari pred posegi v Cerkniško jezero. Zaradi podnebnih sprememb in posledično spremenjenega hidrološkega režima je že brez posegov prihodnost Cerkniškega jezera zelo težko opredeljiva.  Poslušaj. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Prvi pomladanski petek v letu 2025 bo zapisan v zgodovino Občine Pivke. V sami Pivki so po dveh letih čakanja zaradi pomanjkanja kadra slovesno odprli SeneCurino enoto doma za starejše občane. V njej je na voljo 64 postelj. Večina sob je enoposteljnih.

V pritličju doma so uprava, ambulante, prostori za delovno terapijo in fizioterapijo. Prvo nadstropje je namenjeno stanovalcem z demenco, v drugem nadstropju sta bivalno-negovalni oddelek in oaza. Objekt obdaja vrt. Župan Robert Smrdelj je zelo vesel, ker lahko občani zdaj starost preživljajo v domačem okolju, tudi minister Simon Maljevac je zadovoljen, pohvalil je prizadevanja občine in koncesionarja, ki so pripeljala do odprtja. Poslušaj. 

Foto: Blaž Lenček 

Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti v teh dneh pripravljajo območna srečanja otroških gledaliških skupin Slovenije. Včeraj dopoldne so se v Domu na Vidmu predstavile štiri otroške gledališke skupine z Ilirskobistriškega. Strokovna spremljevalka srečanja je bila Ana Ruter.
Strokovni spremljevalci si predstave ogledajo, zanima jih celovitost predstave, po koncu pa opravijo pogovor z mentorjem skupine. Ana Ruter se je včeraj srečala s štirimi mentoricami, ki jim je nato predlagala morebitne izboljšave ali ideje za nadaljnje predstave. Najboljše predstave z Južne Primorske bodo izbrane za regijsko srečanje.

Fotografija: JSKD OI Ilirska Bistrica

Amatersko gledališče Delavsko prosvetno društvo Svoboda Loška dolina je minuli konec tedna na domačem odru v Starem trgu pri Ložu premierno predstavilo svojo novo predstavo, gre za komedijo angleškega dramatika Williama Douglasa Homea s slovenskim naslovom Igra v štirih, kdo dobi.
Dolinci so jo v več kot stoletni zgodovini amaterskega gledališča že uprizorili. Krstna uprizoritev komedije je bila že leta 1968 v izvirniku in nato le nekaj let za tem našla pot v Loško dolino. Tokrat so vloge prevzeli Beno Peček, Danijela Franković Zrimšek, Rosana Ožbolt, Jerneja Žnidaršič in Niko Ožbolt.

Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) s partnerji organizira 6. vseslovensko prostovoljsko akcijo sadnje dreves Pomladimo gozdove. Željne pri Kočevju, Stari Grad pri Otočcu, Kidričevo, Moše pri Medvodah in bližina Unca so letošnje lokacije, kjer bodo prostovoljcu drevesa sadili v soboto, 5. aprila, med 9. in 12. uro. Zbirno mesto za Unec je na odcepu za Rakov Škocjan.

Kot so sporočili organizatorji, je sadnja sadik gozdnega drevja nezahtevno opravilo, primerno za vse generacije. Udeleženci morajo obvezno s seboj prinesti orodje, potrebujejo še zaščitne rokavice in primerno obutev. Najlažja je sadnja v paru, tako da imata lahko dva prostovoljca skupaj eno orodje. Na deloviščih bodo udeležence pričakali gozdarji SiDG in Zavoda za gozdove Slovenije, ki bodo pokazali pravilno sadnjo in nudili strokovno pomoč.

Glavni cilj akcije Pomladimo gozdove je ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja gozdov in narave. »Do ponovne vzgoje kakovostnih gozdov, ki so zaradi podnebnih sprememb vedno bolj podvrženi naravnim ujmam, lahko pridemo samo ob sodelovanju gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti,« pojasnjujejo v družbi Slovenski državni gozdovi.  

Gozdne površine, na katerih bodo sadili v akciji Pomladimo gozdove 2025, so  v zadnjih letih prizadele ujme. Dodatno so jih poškodovali še napadi podlubnikov.  Računajo, da bodo 5. aprila posadili  7 tisoč sadik sedmih različnih drevesnih vrst. To so graden, divja češnja, smreka, gorski javor, bukev macesen in dob.

Akcijo »Pomladimo gozdove 2025« so podprli Zavod za gozdove Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in Zveza tabornikov Slovenije. Da jo bodo dobro pripravili, se je treba zaradi lažje organizacije prijaviti. Družba Slovenski državni gozdovi je objavila spletno prijavnico.